V smeri Buzeta, kjer rohnijo mašine motociklistične dirke (ali pa treninga za jutri) že odkar smo prišli na start. In sedaj spet Uki da pobudo: gremo pogledat na Kaštelir, saj je blizu.
No, kar nekaj časa in km traja, da pridemo skozi dolino Mirne na konec asfalta, ter do konca makadama – in potem Uki FIATA usmeri v kolovoz čez travnike (za katerega sem bil prepričan, da je prevozen le s terencem). In FIAT se prekoplje čez kolovoz in po šodru gor na vrh.
Na startu še nekaj časa modrujemo (veter je ravno na meji curaže). Nobenemu se preveč ne da razkopavati robo za takšno nesigurnost…
Pa spet Uki potegne robo ven prvi, postavi in v luft. In kar začne jadrati sem in tja in sploh ne scuri in celo nabere nad start. Še ostali po robo. Uki toplanda in je čisto zadovoljen.
Ukijev let
Emil je naslednji v luftu. Megu je prešibko in pospravi, jaz pa vzamem tangice in odklopim Mentorja iz kompleta. Postavim, potegnem in se pridružim Emilu.
In pol ure jadrava in celo zavrtiva in nabereva kakšnih 50m nad start. Potem pa začne spuščati in Emil toplanda.
Emilov let
Jaz pa malo zamudim in pridem pod start in se matram in na koncu predam (ko ni več nobenega vetra) in scurim v dolino.
Zoranov let
Žal pristanem na »pokošenem« travniku ob mostičku, ki je čez kanal, kar mi omogoči daljši sprehod naokoli, dokler me ne pobere FIAT. Ki še enkrat preorje kolovoz in nas potem lansira na AC.
Kar dobro smo se imeli in Uki je proglašen za šamana (Mega).