Na Smuk se mi ne da, pa tudi nisem najbolj prepričan o dnevu in se odločim za Grmado. Pokliče tudi Rajko – tudi kraševci bi šli gor. Ob 12:45 smo zmenjeni pri Balah in gor.

Na štartu piha idealno, ko začnemo postavljati začne crkovati. Prvi poštarta Širca, potem jaz, Bojan Dolenc in Rajko Sila. Vsi smo nizko in se borimo, vsi trije kraševci so že na tleh, tudi jaz že skoraj (na 650m), kjer ni več vetra, precej je pokrito, ko začnem malo povrtavati malo stran od grebena in ko ga spet priključim, greben ponovno začne delat in sem nad njim. Pa spet začne crkovati in se odpeljem proti črnem oblaku malo zunaj – tam sem pa ekspresno na 1900. Predhodno zaključim vrtenje, ker imam na čeladi že kapljice, črnina je pa vedno večja in me že malo stiska. Po robu se peljem ven, še kar v dviganju, potem se pa usmerim proti Postojni, vedno bolj v veter. Gledam štart Citabrie s postojnskega letališča, z vleko DG Elana z registracijo PJ ali P9, nisem dobro videl. Izgleda sta tudi ona dva videla mene, saj se DG usmeril proti meni, ko sem krožil nad ravnino med Otokom in Zagonom. Žal on ni dobil nič, ali je slabo preiskal, oziroma ni bil dovolj vztrajen, nato je pa nadaljeval proti ravbarkomandi, jaz pa, ko je nehalo dvigat in me je odneslo že na pol poti, do Nanosa. Sprva z lepo hitrostjo in majhnim propadanjem (60+ km/h -1m/s) sem mislil, da bo zneslo, da ga poklopim vsaj na 1000m, ampak sem bil nad Ubeljskem že zelo nizek, kot že trikrat prej, ko sem tam scuril, na okrog 600-700m. Malo taktiziram, kaj naj, scuril ne bi še rad, skbi me sicer, koliko je vetra pri anteni. Pa pokličem postajo Kovk: 4-9m/s SV. Veternica se pa sploh ne vrti ?! Nič, zdaj pa vse od sebe, peglam greben, počaaaasi gre gor, nato pa na 900 metrih, kot da bi zajahal raketo, sem bil nad grebenom. Na dinamiki do 1300m, tam pa še malo iščem. če bi dobil kaj boljšega, da bi se čez vrgel z vsaj 1600. No, z malo manj je šlo kot po toboganu in v Podragi sem tudi mislil, da je že vsega konec, ko se propadanje -4 m/s končno ustavi, začnem vrteti nulo in analiziram, kam za vraga tukaj piha, ker me ne odnaša nikamor! Izgleda kot neka konvergenca med dolinskim vetrom Z in burjo. Dviganje – nulo – še malo raziskujem, brez nekega cilja, dokler me ne začne spet odnašati SV, dviganje je pa vedno močneje, a še vedno počasno. Po 40 minutah ringenšpila sem na 1800 pri Štanjelu, baz nikjer več (pa tudi tukaj sem vrtel na suho), razen na klasičnem grebenu Čaven – Lijak. Odglajdam v Renče, namesto proti morju (do Trstelja je bil SV, potem pa V), zaradi lažje logistike.

Prvi štop, ki mi ustavi, me zapelje do Postojne!

Čista zmaga.

 

 

Kraševci gredo na reinfuzo, logistično so rešeni, saj prideta še Emil in RedStar. V drugo je precej boljše delalo. Rajko, Emil, RedStar in Bojan bolj lokalno, Širca pa, na moje presenečenje, scuri v Vrabčah. Po postaji se slišiva, ko sem jaz v najvišji točki zadnjega glajda.

 

Rajkotov filmček