Pustimo LCja, da sameva na Grmadi in gasa z Dusterjem pod Lijak, kjer se po krajšem pogovoru s Kantetom »on sam« prijavi za šoferja. V luftu je že nekaj redkih padalcev, ampak kakšen tudi lepo visok.
Gor in dol na start in hitro postavimo, ravno ko veter krivi bore direkt z V. Pavle nam pomaga in lansira najprej Jeana v luft. Ko hoče še mene, me začne Boris ustavljati, saj Jean po začetnem vnebovzetju curi pod start in sploh ne more prodreti okoli na V rob. In je potem vedno nižji. Pavle se poslovi, midva pa čakava v vetru, ki ga je vse manj, pa še občasno že pihne z leve dol.
Jean se bori in vrti do krutega konca na Zmajarski.
Še manjši incident s Čehi, ki so mnenja, da jim zasedam start (čeprav je ves start popolnoma prazen) in da naj se umaknem, ker je točno nad mano postavil njihov tečajnik – ki pa v trenutni situaciji tudi približno ne misli startati… Tako čakava cca uro, ko se le sprijazniva, da bolje ne bo in se vzpostavi vsaj neka nula.
Potegnem in se odpeljem na pristanek.
Potegne Boris in se odpelje na pristanek.
In to je to. Zame sta dve curaži na dan dovolj…