Danes napovedan JZ. Dopoldan se nam nikamor ne mudi, saj kasnejši štart obeta lepše letenje.

Okoli 12h se spravimo na gondolo

in se spet malo sončimo na terasi.

Občasno si ogledujemo start.

Veliko padalcev je na J startu pod gondolo, nekaj jih še čaka in vztraja zgoraj na V startu, čeprav piha od vrha Col Rodelle sem, kar bi pa na koncu slemena v pobočju bilo celo v pravi smeri. Kakšen tudi odleti, vendar bolj neobetavno curijo v dolino. Ugotovimo pa, da nekateri nabirajo robo in odhajajo po cestici dol v sedlo.

Nekaj po 13h se tudi mi spravimo na S stran za kočo, kjer piha gor, tako da se odločimo startati kar tukaj. Mega in Erzo in jaz postavimo, Faaca in Igor se še obotavljata, ko Mega odleti. Sprva je še kar obetavno, ko pa nad sedlom zavije v levo, dobi po dolini za Col Rodello takšen veter od spredaj, da ga gunca in zaustavlja, da se še King komaj prebija naprej.

Erzo je takoj za njim v luftu in ga še bolj premetava in zaustavlja, vendar se tudi on prebije za hrib. Vidimo, da imajo tudi vsi tisti, ki startujejo na sedlu kar veliko težav. Mega uspe javiti, da je po tej varianti očitno precej zrotirano…

Vanja in Igor takoj pospravita, jaz sem že čisto naštiman in mi kar ni, da bi se lotil pospravljanja. Na koncu le zbašem robo na hitro v nahrbtnik in za njima pod gondolo na J start (tiste gladke in strme trave dol), kjer so sedaj vsi padalci, ki so bili prej kjerkoli (na startu, na terasi, ki so ravnokar prišli…). Tisti, ki niso na travnikih, pa drajsajo pred startom in nad njim sem in tja v gostih rojih. Kar mineva me, da bi šel v zrak. Z pa piha kar močno in z desne.

Na položni izravnavi Vanja in Igor najprej pomagata razplesti zapletenega soseda, potem pa pomagata postaviti še meni. Potegnem in stopim v zrak in se začnem izogibati ostalim (imam občutek, da se drugi meni ne in kot da nihče ne upošteva pravil). Počasi naberem v zgornji del gužve, kjer je malo redkeje. Tudi Faaca in Igor sta v zraku. Faaca kmalu izjavi, da mu je dovolj te gužve in se odpelje nazaj proti travnikom pod Sassolungom. Jaz sem že skoraj na tem, da se odpeljem ven in v dolino pristati, ko Vanja javi, da je tam skoraj sam in da lepo dela.

Takoj se odpeljem za njim in tudi Igor je v tej smeri – pa še veliko drugih. Res tu zavrtim in nabiram pred pobočji Sassolinga. Nepopisno lepo, čeprav preveč blizu ne upam, saj je ob stenah spet veliko padal. Takrat enkrat Mega javi, da ima zadosti in da gre na pristanek.

Spet ima Vanja zadosti gneče in se odpelje proti V čez Passo Sella v J steno Selle, Igor za njim, jaz za obema.

In končno začnem uživati do konca (smo skoraj sami). Vozim blizu sten (kjer sem včasih tudi kaj splezal…) in mi je kar tesno pri srcu. Vanja mi pove, kje naj nabiram in takoj sem nad zgornjim platojem. Zapeljemo naprej čez Val Lasties na Sass Pordoi in v Z steni nabiramo. Potem pa naprej čez Passo Pordoi do Belvedera, kjer z Faacom že precej izgubiva. Igor je ostal zadaj in bolj nabira.

Za Belvederom ne dela nič, zato se Vanja zapelje naprej proti Marmoladi, jaz pa le dobim nekaj dviganja in veliko dolinca in se obrnem proti  Canazei-u in pristanku. Včasih gre zelo počasi naprej, vendar brez problemov pristanem pri Megu na travniku.

Med pospravljanje klepetava s Kantetom (ravnokar prišel), Erzo pa javlja, da je vmes zasilno pristal malo nad sedlom, kjer smo hoteli najprej startati in potem tu takoj tudi  ponovno startal .

Ko pospravim, pride tudi Faaca, ki je pririnil malo pred pristanek.

In potem pristane še Igor.

Zadnji je Erzo po drugem delu, ko smo že vsi v kamperju.

 

Še vizualizacija letov

 

 

Danes smo vsi zadovoljni in se res veseli odpravimo proti domu, kjer smo okoli polnoči…