Na poti gor proti avtu Boris predlaga še travnato pobočje na desni (smer pobočja ni prava, ampak vetra je malo).
Na vrh krtine in na desni se izkaže, da je še lepše in daljše pobočje, ki je obrnjeno v pravo smer. Spet Boris pomaga še meni razgrniti padalo in že potegne in pristane na koncu travnikov Velike doline.
Nekaj minut za njim sem tam tudi jaz.
Desno dol v Sroboško grapo je tudi travnato pobočje, ki pa se prekine z drevesi in šavjem. Borisa zamika še to (če bo šlo čez…) Potegne in lepo odleti, vendar noče tvegati in pred drevesi zavije v levo in pristane v pobočju).
Še enkrat po isti poti gor, ko opaziva, da pri kapelci zraven najinega avta nekdo iz svojega avta vlači robo … in postavlja padalo ?! Seveda, Erzo, ki se je očitno sprostil v službi in nama je (po OLCju, kjer so najini leti že objavljeni) sledil sem do Lipe !! 🙂 🙂 .
Starta in zajadra ob robu, saj je sedaj bistveno več vetra kot sva ga imela prej midva.
Ko pospravi in odide gor, mu povem še za drugi start Srobotje. In gre še na tega, medtem ko se midva z Borisom razgledujeva naprej.