Včeraj kot strela iz jasnega – fašem dežurstvo za vikend, ampak po enem tednu ne-letenja sem se kar “zbunil”, da bom od 13-17h offline. Snežinki se odpovem, malo zaradi omenjenega razloga, predvsem pa, ker me ne vleče. Nekaj šihtovskih obveznosti zrihtam na poti – cca ob 11:15 smo zbrani v pUNČKAmobilu še jaz, MegaByte in MirkoSan. Via Lokavec, kjer nas čaka Samo s kombijem. Nekaj časa čakamo še na Pojeta, ki se je z izgubljeno-najdeno Mantro zataknil pri Anji. Vmes prileti še sošolec iz faksa, ki ga nisem videl že … od faksa. Me je zagledal ko se je peljal z družinico mimo – grejo hodit na Čaven. Mi pa letet. Se dogovoriva, da se gor vidiva – se nisva.

Potem pa prileti kar en avtobus Gorenjcev – od kje so se našli? Naštel sem jih 21.

Prvi potegne Poje in po nekaj minutah žalosti nabere, in se odprelje proti Lijaku. Potem nekaj pogumnih gorenjcev, veter pa vedno bolj slab – vedno bolj iz leve (S). Od naših se opogumita Mega in pUNČKA, pobirata pri Predmeji, ko MegaByte reši svoje MegaProbleme z MegaVariom. Pridruži se jima Meri in ko opazujem ta vriskajoči uspešni trio iz tal, še jaz odrinem in se jim poskusim pridružit. Mirko pa bolj zunaj, nad Lokavcem, odvije proti Lijaku.

Okrog ovinka je bilo super – šlo je do baze, močna dviganja. Do Lijaka OK – Daniel pa Škabriel pa samo dol. Nazaj tudi uspešno, Kovk je že obrnil, Nanos v senci, a vseeno skočim nanj iz 1500, vendar tako kot vsi ostali – sem pri tem podvigu premagan.

Lepo letenje – pasalo po dolgem času, a kot vedno – šeeeeee biiiiii 🙂

Kako je bilo na tekmi pa prepuščam besedo KastnerManu.