Najprej nas jutranji (zelo) močan SV večino odvrne od nadaljnjih misli, ampak pUnČkA se ne da in spremlja upadanje jakosti. Končno je dovolj švohotno (Kovk samo še sunki 11, v višavah še vedno orkansko…), da se zberemo na Železniški: Uki in jaz prisedeva k pUnČkI in gasa na Unc po Mega in gasa dol čez Kras (mimo neusojenih osmic) na Govc.
Na travniku pa piha … skoraj nič … Občasno sicer potegne malo bolj, večinoma pa je za jadranje (pre)švoh. Malo modrujemo, potem s pUnČkO postaviva. Potegne v malo močnejšem in v luft. Celo nad start jo dvigne, preden zacuri nad dolino in na pristanek.
Sam imam že švoh, vendar lepo dvignem rikverc (prvič poskusil teoretično naštudiran avstralski start 🙂 ) in se speljem. Najprej malo zajadram pred startom sem in tja, ko pa pridem pod vršni del pobočja samo še zacurim na pristanek.
Zoranov let
Po videnem se odloči za akcijo še Mega, ki se še najhitreje pripelje na pristanek (jasno, saj ima tudi najhitrejše padalo), kjer je popolna nula.
Megov let
Ko pride Uki dol, še iščemo sončni bife za kavico, z vmesnimi postanki za obiranje kakijev. Pa je povsod zaprto (?!), tako da ga najdemo šele v piceriji na letališču Ajdovščina…