Ker sem ravno v teh Matejinih rojstnih krajih, si ogledam, če je tu v okolici kakšen start. In je – celo dva (tistih nekaj, ki so v okolici za motornjake, seveda ne gledam): en je kar uporabljan in drugi, ki je bil Frenkov projekt.
Kmalu sem pod prvim gričem. Gor med vinograde in pri najbližjem vikendu se pozanimam pri veseli družbi, kako in kaj. Najprej ponudijo rdečega, potem mi pokažejo travnik med trtami, ki je res vzorno urejen.
Veter piha ravno prav od JZ, tako da sem hitro v tangicah in Rooka prepustim kar vetru, da ga raztegne. Dvignem hrbtno in lepo odletim (žal z zamotano komando, ki jo do tal ravno razpletem… Pristanem na polju,
Zoranov let
kjer samo naberem padalo in ga z nekaj kilogramskimi blatnimi coklami na čevljih kar nekaj časa nosim, da pridem na trdno podlago…