Danes močna burja, nizke baze na Gorenjskem (kjer je manj vetra), vendar ni dopoldne nobenega pravega zanimanja. Ker imam opravke v tistem koncu, se odločim, da malo pogledam okoli Unca po travnikih Megove mladosti.
Z avtoceste na desno in na levo pod Stari Grad. V hrib se zažira lepa travnata dolinica, ki pa je žal (pre)položna. Bom pa vsaj malo dvigoval v močnem vetru, si rečem in z Rookom na vrh dolinice. Izmerim sunke do 10, večinoma 4-6. Vendar je tu v ožjem delu precej zrotirano.
Najprej samo dvigujem hrbtno (po »avstralsko«), pa ga precej obrača v eno ali drugo smer. Potem se le odločim in posilim po travniku naprej, pa me po dvigu v luft kar rikverca in komaj ubijem padalo, da mi ga samo delno odloži na šibje. Na srečo ga samo z dvigom spravim s šibja in še nekajkrat dvignem.
Ko se vse poklopi, me odlifta v zrak, počasi gre naprej, ko pa pridem iz ožjega dela skoraj lepo zajadram, dokler me sunkovito ne spusti tik nad tla in potem še malo naprej, dokler nisem na nogah na tleh. Novnovnov
Zoranov let
Ker pošteno piha, samo naberem in grem še nekaj korakov gor na sosednji hribček, ki je bistveno bolj strm. Žal pa je vmes nekaj grmičevja in bor, kjer pa v takem vetru ne bi rad slalomiral. Zato samo stlačim robo v LCja.