Tako kot smo danes cincali, kam bi šli, pa že dolgo ne. Franček je že zjutraj spraševal, kam gremo, pa sem mu svetoval Lijak (na Kovku še burja). Jean je nekaj sanjal o 100-tki na Lijaku… Erzo bi tudi zagotovo nekam šel letet… Gorazd svetuje Vremščico. Obetaven začetek je dopoldneva na Primorskem se vedno bolj baše z oblaki.

Ko se ob 13.00 dobiva na Železniški, je treba počakati še Domna, ki se je prijavil tik pred zdajci, kam bi šli, pa še vedno ne vemo. Kovk je sicer že obrnil na JZ, vendar vse pokrito. Ker določimo Erza za prevoz, vzame demokracijo v svoje roke in se usmeri na izvoz Logatec: Kovk od zadaj.

Poberemo Jeana na Kalcah in na start (seveda ne čisto na start, ker Erzo čuva svoj avtobus, da mu ne razpade – čeprav je cesta že kopna…). Ko pripešačimo na start, smo edini. Postavimo takoj (piha idealno 6/8 JZ) in v luft: Jean, Erzo, jaz in Domen.

Dolina bolj ali manj pokrita, občasno tudi kakšna luknja sonca. V zraku ni toliko vetra kot včeraj in je treba tudi malo delati, vendar se bolj ali manj samo vozimo sem in tja. Ko prideva z Domnom do Hublja, Erzo in Jean že napadata Čaven v senci oblakov in vsa nizka bežita nazaj. Domen na Hublju visok obrne nazaj, jaz pa se malo nad grebenom peljem naprej proti Predmeji in nazaj do Hublja, ko se onadva še vedno spodaj borita tik nad tlemi. Že vidim, da gresta pristajati na zasilne lokacije in se zadovoljno odpeljem naprej na Podrto. Jean zares scuri.

 

Erzo pa se z »znanjem in izkušnjami« (veliko mero sreče) reši in se spajsa na greben za Hubljem.

Na Podrti spet lepo naberem in še enkrat do Predmeje in nazaj (vmes srečam Erza). Ko sem spet na Podrti, ne morem več nabrati in se z višine štarta odpeljem čez Vipavo na moj standardni travnik pred streliščem.

Nekaj za mano pristane na drugi strani AC tudi Erzo.

 

Jean javi, da je v Ajdovščini, saj se je po curaži vsaj malo potolažil s Staro babo.

 

Domen pa je lepo pristal pri Anji.

Jean dobi ekspresni dvojni štop in reši avto, nas pobere in gasa domov.