Zaradi napovedanih popoldanskih neviht ob zmernem JZ najprej razmišljam o projektih. Pa me Jean zvabi v akcijo (»ne boš zamudil takšnega dneva…«).
In se že peljem proti Uncu. Pod Strmico se preložim k njemu in gor na start. Piha malo, premalo. Greva do droga, kjer pihne malo več. Jean postavi in odleti, malo se matra na V robu in potem scuri na travnik v dolino.
Jaz samo naložim robo in dol po njega. Pustim LCja na Uncu in z Jeanom naprej na pumpo v Cerknici, kjer že čakajo Erzo, Poje in Mega.
Gor in na start. Piha Z, više SZ, po startu z desne gor. Postavimo in v luft Poje, Erzo, Jean in Mega. Jaz sem zadnji in nekajkrat potegnem, preden lepo namestim padalo. Potem ga lepo hrbtno dvignem, stabiliziram in poskušam odleteti. Pa kar noče zagrabiti in laufam dol po travniku. Potem mi ga potegne v levo in samo zdrsnem po gladki travi, padalo me prehiti in vleče za sabo, dokler se ne zatakne za grmičke in jaz tudi. Po postaji povem, da je vse OK (pa me nihče ne sliši, ker je od včeraj očitno še na uradni frekvenci…). Še predno se v peklenski vročini, ko vse teče z mene, odmotam iz štrikcev, že v skrbi toplanda Mega (ki pa je itak brez postaje) in pride do mene. In že otrebi štrikce in odnese vse gor na štart, medtem ko jaz sopiham za njim (hvala Mega !!!).
Malo se moram ohladiti in medtem, ko Mega razteguje obe padali, začne kaplajti. Bolje takoj odleteti, kot pospravljati v dežju. In grem v luft in malo za mano še Mega.
Poje in Erzo sta odletela proti Blokam, kjer je že zelo črno in nakuhano. Jean vrti pred startom in nabira. Ker lepo dviguje (baza nad Slivnico iz katere že dežuje že zauga?), se odpeljem proti Cerknici do sončka. Tu tudi vedno manj kaplja. Mega se pelje daleč ven nad polje in tam povrtava, jaz nad Cerknico, kjer vse drži. Jean pobere višje in se odpelje proti Ložu.
Ko se vedno bolj zapira, po pol ure vrtenja pristaneva z Megom pri pumpi.
Zoranov let
Megov let
Pospraviva in prideva do pumpe, kjer vidiva Jeanovo padalo, ki vso bleščeče prihaja proti Martinjaku, na temnem ozadju, v katerem se bliska. Tam pristane v nalivu.
Zapeljeva se do njega (padalo bo sušil na Strmci kasneje…) in od spredaj v nalivu na vrh rešiti Erzov avto.
Ko se peljemo na vrh in potem proti Uncu, Jean ves čas spremlja Pojeta, ki se preko Unca in Logatca v velikem krogu (izogibajoč se dežju) pelje proti domu.
Pojetov let
Jožetov Komentar leta: Končno sem dočakal, da sem pristal doma!
Skoraj nikoli ne letim proti vetru, le kadar bežim pred dežjem, in to je bilo danes trikrat. Nevihte in plohe so živahno nastajale in par minut po pristanku je že pihnilo na Brezovici zaradi nevihte v Podpeči.
Erzo pa je kar vztrajal proti V …
Erzov let
Še vizualizacija