Danes je sicer spet zbor za Slivnico (me obvesti Jean), ampak me tudi približno ne vleče tja.
Zdi se mi, da bo super dan za Gorenjsko (po dežju malo ohlajeno, šibki Z vetrovi, brez neviht, napovedana lepa termika – da ne bo mogoče premočna…). Ker ni nobenega drugega interesenta, grem sam.
Najprej mislim na Krvavec, pa je vedno bolj pokrito in ko se peljem mimo Vodic (12h), je vrh in okolica v bazah. Zato podaljšam na Gozd kjer postaji na Gozdu in Kriški javljata že ves dopoldan idealno 4-5/5-8 J (da le ne bo preveč naraslo…). Čeprav so arsovci zjutraj namerili inverzijo med 800 in 1400, bo ta do zdaj že izginila (na Gozdu 23 st, na Kriški 18, no ja, lahko bi bilo malo bolje, ampak -5st/500m pa tudi ni neka inverzija…).
Spodaj ni žive duše. Tudi na startu ne. … Pa tudi nobenega vetra…
Na klopi čakam pol ure, da pride še en potencialni padalec in en zmajar, ki takoj začne z montažo zmaja. Vmes nekajkrat pihne gor, da se kolesca zavrtijo in klobasa napne, ampak jaz čakam, da bo več in bolj konstantno (pričakujem jadranje…).
Čez pol ure je zmajar pripravljen, jaz pa tudi začnem postavljati (bogve, če bo bolje…). Ko se zmajar pripravi za start, pihne dol, pa spet nula, pa malo sem malo tja, vedno večkrat pa dol (Kriška zdaj javlja SZ). Nekaj časa zmajar čaka, potem se izlušči izpod zmaja in gre v senco.
Z mene pa še naprej vse teče. Samo da malo pihne gor, hrbtno prvič potegnem Mentorja 5, stabiliziram in lepo odletim in zacurim po pobočju dol. Obupno še poskušam vsaj malo pobrati na slemenu pred ravnico pred dokončno curažo na uradnem.
Zoranov let
Ko pospravim, pride kar nekaj upajočih padalcev na pristanek in s Cirilom se zapeljem gor.
Za tale rahlo jubilejni let (2100), sem si želel kaj več 🙁 . No, sem pa vsaj prvič prezračil padalo 🙂 .