Danes je sicer napovedan kar v redu dan, vendar burja ne popušča. Še tik pred zdajci smo nekako usmerjeni na Primorsko, potem pa se le ustavimo pravočasno, ko Igor preveri pri Hermanu Lijak (»ne leti sicer nihče, ampak danes je manj burje kot včeraj, če prideš dol, boš vsaj ti letu, če noben drug…«) in pri Valičih Čaven (»ma je kar močno, mogoče bi na Lijaku bilo…«). Kam daleč nobenemu prav ne paše (logistika) in spomnim se na Dobrovlje (kjer pa je manj vetra, kot bi si ga človek želel (2/4,5 V na Maliču). Mega severno od LJU ne gre in ostaneva sama z Igorjem.
Na pristanku sta dva avta, v zraku trije padalci lepo nad grebenom, nebo precej bolj pokrito, kot je bilo na kamerah pri odhodu iz LJU.
Na startu sama začneva postavljati po idilični travici (res so fantje štart lepo zrihtali !!), ko navalijo polni avti padalcev eden za drugim. Potegnem prvi, Igor takoj za mano, potem v rafalih naslednji…
Takoj desno od starta začnem pobirati v šibkem dviganju nad greben. Igor v vidni bližini podobno. Potem do konca grebena na desno, pa na levo nazaj, popravljam, kjer se le da, čez start naprej po grebenu (do Letuša v dolini), tu spet nabereva lepo in tako sem in tja debelo uro. Enkrat je za spoznanje boljše dviganje levo od starta, kjer nad kotanjo naberem do svojega današnjega max na 1300m in potem spet čez štart do J konca in potem imam počasi zadosti, pa tudi dinamika počasi ugaša. Jadranje je bilo ves čas popolnoma mirno, brez enega samega napetega trenutka. Še malo povrtim na polovici pobočja, da se start malo sprazni pristajajočih.
Igor pristane kakšno minuto pred mano.
Igorjev let
Potem še jaz.
Zoranov let
Med pospravljanjem se Igor priključi prevozu in reši LCja.
Potem pa še v Afriko na prebranac in čevape (in goro svežih kruhkov iz krušne peči). In še sladkarije na koncu…
In še novnov za Igorja.