Ko so končno vsi trije pri meni (=Srečko doma), se samo naložimo in gasa proti Boču. Jaz sem raje z Jožetom v njegovem avtu, Erzo pri Srečku…
Čez drn in strm vinorodnih gričkov, da se kmalu zaparkiramo v Kostrivnici. Še midva z Jožetom v rally vozilo in »rally Boč«.
Namen je iti na Z start (ki ga nihče od nas še nima), vendar nas pot nanj vodi mimo V starta, kjer piha idealno gor. Takoj je n argumentov, da mogoče na Z startu sploh ne bo prav pihalo, pa da je daleč, pa … in so vsi trije zato, da postavimo kar tu (čeprav ta start že imam, Erzo pa tudi).
In postavimo vsi štirje in v luft: Srečko, Erzo, Jože in jaz.
Takoj po startu na desno in najprej nekaj matrarije, da poberem na rob Dreveniške gore. Srečko edini žalostno tone v globine.
Srečkov let
Mi trije pa drajsamo debele pol ure sem in tja v popoldanskem soncu. Prvi se odpelje nazaj v glavni vrh Boča Jože in se spajsa ob grebenu do vrha in odpelje čez. Potem še Erzo. Sam le malo poskušam tja, pa se zdim prenizek in se vrnem na prednji rob.
Sonce počasi izgublja moč in počasi tudi jaz izgubljam meter po meter, da bo debeli uri pristanem blizu avta.
Zoranov let
Pospravim in s Srečkom gor po njegov avto. Jože pošlje koordinate daleč za Poljčanami, do kamor je priletel z glajdom.
Jožetov let
Erzo je priletel nekje do Spodnjih Poljčan
Erzov let
in se ne javlja, saj ima še neke svoje opravke… Poberem Jožeta in še po Erza (ki ga snameva pri Detičku doma).