Ker pa je še nekaj dneva, hočeta (predvsem) onadva še na kako belo piko. Malo gledamo kam, pa najdem po Jeanu najbližji start Kleče.
Navigacija nas hitro pripelje na vrh. Vsi z robo na rob sadovnjaka.
Ker pa piha v hrbet in je spredaj spet nizko drevje tik pred (edinim možnim) startom, se odpovem letenju (ne bi v večerni nervozi še enkrat izzival sreče).
V paniki pred ugašajočim dnevom postavita in atraktivno odletita (še vedno z rahlim vetrom v hrbet): Erzo in Jože.
Ko že odpeljem dol, Jože javi, da je pristal.
Jožetov let
Erzo ga je preletel in pristal malo naprej, zraven pa mu vpil, da je izgubil telefon.
Erzov let
Zapeljem nazaj na vrh in ga začnem iskati od avta do starta in še po pobočju dol do gozda (ob stalnem klicanju nobenega zvonjenja nikjer). Nič. Potem se spomnim na Jeana in ga vključim v akcijo reševanja…
Erzov komentar leta: Zadnjič kake tri tedne nazaj sem zgubil/so mi ukradli telefon na lj avtobusni. Danes spet. Zgubil. Na štartu sem ga mel in ga v večerni nervozi zatlačil v žep. Pihalo je že dol, preskočit bo treba drevesca… Na pristanku ga ni, kljub zvonenju. Torej je na štartu, Zoran ga išče zgoraj. Ni ga! Malo pozno se spomnimo in nam privatni operater določi koordinato. Leži na polovici leta med spodnjo in zgornjo cesto, v gmajni. Pridem na koordinato in ga ni, čeprav zvoni, ne slišim nič, itak je trda tema, v ravnini kot zanalašč brni traktor! Potem se mi zazdi… do 40 m stran od koordinate in nazadnje ga slišim na polno, vidim pa ga ne. Tudi svetobe ni. Zaril se je v zemljo kot bomba. Ni poškodovan, ima pa v enem vogalu zapečeno zemljo.