Še en podoben dan je napovedan in tudi Alenka si želi v hribe na topel sonček. Nekaj variant je v igri (z možnostjo kakšnega novnovega), pa se na koncu odločiva za kočo na Kališču (z Bašeljskim sedlom malo naprej 🙂 ).

Kar nekaj časa izgubiva v iskanju cest/kolovozov, za katere vem, da bi naju lahko pripeljali višje gor (celo zelo visoko), pa ne najdeva pravega izhodišča (Mače, Bašelj ??).

Na koncu začneva ob potoku v grapi po standardni planinski poti (kjer sva bila na začetku uro prej). Kar nekajkrat prečkava tiste neusojene kolovoze in v poletni vročini rineva skozi (precej okleščen) gozd proti Kališču. Spodaj je bila napovedana 1.30 do koče, pa mineta 2h, ko šele prideva v vršne predele. Vedno bolj počasi nama gre in vedno pogosteje se ustavljava.

Končno prideva do koče, kjer se praži na sončku množica pohodnikov (nekateri so bili tudi na Storžiču). 2.30h sva porabila vendar za cca 800 mnv in nekako nama ne štima, da je bila za to višino napoved 1.30h (včeraj pa za 440 mnv tudi 1.30h ???).

Malo si odpočijeva in napijeva in potem še položno gor (še +110 mnv) skoraj do Bašeljskega prevala, kjer mi plapolajoči trakec v pobočju desno pokaže štart.

Postavim (Alenka mi pridrži M24, da ne zdrsne po košatih suhih travah), se vpnem in v rahlem vetrcu gor potegnem.

Odletim in do koče na Kališču ob pobočju, pa na levo čez na Zaplato, čez cerkvico Sv.Jakoba na Potoško in počasi v Preddvor na pristanek ob jezeru.

Pospravim in zaležem na topel sonček, dokler ne pride Alenka z LCjem.

Super (ampak malce bolj naporno, kot sva pričakovala) za novnov.