Ko se zjutraj aktiviram in pokličem KrLuka (ki si je danes vzel dopust, da bi kaj odletel, glede na to, da je bil čez vikend predvsem nosač in zemeljska podpora), se izkaže, da je že v Preddvoru z očesom na Storžiču. Tudi jaz imam v mislih tudi za danes še hribe (saj je napovedano podobno kot prejšnje dni – inverzija na 1400 in malo vetra v čudovitem jesenskem soncu…) in tudi Igor pošilja tovrstne vibracije (vsaj SMS brnijo v tem smislu). In smo hitro skoordinirani: predlagam Begunjščico, kot potencial za manj vm in več letenja (ampak po drugi poti, kot v soboto).

Dobrih 15 min po tem že snamem Igorja in gasa proti Tržiču, kjer čaka Luka. Vmes Mega žal prepozno povabi na Šestana, kamor Erzo že od včeraj organizira jato.

Na pristanku za Podljubeljem pustimo Lukov avto in z LCjem po šodru gor. Majhen cestni zastoj, da naložijo hlode in naprej. Na Prevalu krasen sonček in obilo kravjih drekov.

Izogibajoč se jim, se pripravimo in zagrizemo v strmino naravnost gor po slemenu. Pot je vedno bolj strma in nam je vedno bolj vroče. Luka je poln kondicije in ugotavlja, da se mu pulz še ni dovolj dvignil in prevzame del moje teže: rezervo in kokpit (-3kg), da bo to popravil (hvala, Luka, za podporo ).

Ko končno pridemo na odprto, že rinemo čisto pokonci po skalah, v poletni vročini.

Na razu po skalah mimo spominske plošče Svetlani (R.I.P. inštitutska soborka…) in potem se končno strmina položi. Pridemo na vršno pobočje in na greben.

Tu pa je že kar nekaj vetra (dosti več, kot za tukaj pravi PP napoved: 3-10 km/h na 2000 JV, J, JZ. Očitno je gradient nad 1500 naredil svoje).

Počasi le oddelamo vseh 750m nv (Preval 1311 – Begunjščica 2060). Luka in Igor se gresta pofočkat na vrh, jaz pa kar počakam zraven na štartno najbolj primernih travnikih. Piha 5-7/8,6, občasno pa tudi precej bolj prbije. V zaveterju se pripravimo.

Potem me Igor in Luka spremita nekaj m niže  v strmino, kjer upamo, da bo manj pihalo. Pa ne. Kar nekaj časa mi držita padalo in čakamo (da me ne odpihne). Končno za nekaj trenutkov popusti in potegnem in sem v luftu.

Najprej me spusti ob pobočju (?), potem nabije gor. Desno ob grebenu v smeri Robleka, kjer sem že nižji in potem nazaj mimo njiju vzdolž celega grebena do Begunjske Vrtače in preskok čez dolino proti Kofcam. Sem že prenizek, da bi še kaj pobral, zato še malo krožim v dolini in pristanem na dogovorjenem travniku pri avtu.

Pospravljam na toplem sončku na travniku, postriženem v nulo. Luka in Igor sta s svojimi velikimi padali dosti bolj uspešna in tudi nabereta med jadranjem sem in tja po grebenu. Ko pa se tudi onadva odločita za preskok na Košuto, počasi vedno bolj izgubljata in pristaneta ob meni.

Najprej Luka.

Potem še Igor.

Robo in Igorja pustimo na travniku, midva pa gor po LCja.

Ko pa prideva na Preval, se ne moreva upreti ajdovim žgancem in kislemu mleku.

Še filmček današnje avanture

 

Žgance (in štruklje) potem dostaviva v dolino tudi Igorju (vendar štruklji na koncu ostanejo meni, tako da vse izgubljene kalorije spet pridobim…).

Super dan, super družba, super H&F tura – sploh za jubilejni 600 novnov !!