Že včeraj se organiziramo za današnjo Ivanščico. Igorju se moramo zahvaliti, da nas danes ob 9.15 čaka kombi s šoferjem-pobiralcem pred Rutarjem.
Naložimo se Igor, Erzo, Jean, Nevidni, Poje, Pirš in Zoran in via Štajerska. Na Trojanah naložimo še Planinška in smo skoraj kompletni do Vidma pri Ptuju, kjer nas čaka še Piškova Mojca. Pred nami odšiba s svojim avtom do Ivanca in z nami gor. Med potjo nas seznani s Kodo 3, ki je potem vodilo delovanja današnjega dne…
Na startu piha kar močno in le počasi se pripravljamo. Baz nobenih, sama plavina z inverzijo na cca 900 proti S. Pridejo še Hrvati, ki tudi čakajo/taktizirajo.
Končno se Pirš odloči in potegne in se začne matrati okoli starta. Sledita mu še Nevidni in Planinšek. Skoraj uro se matrajo in vrtijo in nabirajo in zgubljajo levo in desno pred startom, cca 150m gor-dol v višini starta. Pridruži se jim še en Hrvat.
Potem pa levo od antene le poberejo nekaj višje in Erzo se požene v akcijo, ostali pa za njim: Erzo, Poje, jaz, Jean, Igor in Mojca.
Takoj zavijem levo in se pridružim Pojetu v dviganju. Ko naberem 1300, vidim, da sta Erzo in Planinšek potegnila čez in grem za njima. Malo za robom dobimo raketo nad nekim gričkom. Pošteno me zruka in klofne in ko se sestavim, se odpeljem za onima dvema v višave do 1600. Potem pa naprej v počasnem curjenju vedno niže. Dohitimo Nevidnega in Erzo zavrti z njim neko 0, meni pa tudi piskne ne. Tudi Planinšek je nizek, dosti nižji od mene, pa se na Petrovi gori že zamenjava. On dobi nek mehurček in lepo pobere, jaz nič.
Začnem se boriti za preživetje in blizu Radoboja na 400m že iščem primeren pristanek. Pa mi le nežno zapiska in potem se borim in vrtim in se poberem na 1200 ! Naprej čez AC vedno bolj dol proti Krapinskim Toplicam. Vendar do njih ne pridem in v živahnem pristajanju sedem nekaj pred Hršak Bregom.
Med pospravljanjem se preko FlySafe koordiniramo, kje je kdo. Večina je že na tleh. Jean je najbolj blizu, malo bolj J od mene.
Šofer Matjaž najprej pobere Jožeta.
Potem kombi pobere Igorja.
Potem Igor prevzame s trdo roko navigacijo v svoje roke in gredo po Mojco in Aleša, ki sta pristala skupaj (brez Kode 3).
Čez nekaj časa so pri meni. Jeana pustimo, da se sonči naprej in dostavimo Mojco po AC na izvoz čim bliže Ivancu. Potem po Jeana.
Po izsiljenem postanku (Zoran) za nakup piva in radlerja v Zaklancu (“ni časa… moramo naprej po preostale…”) zapustimo Hrvaško in se vrnemo v domovino. V Bizeljskem naložimo Planinška (ki je v končnem seštevku naredil več km kot Erzo).
Potem še do Erza malo pod Pišecami.
Po urah in po kilometrih. Najboljši med vidnimi. [19.4.2018 20:34]
Zadnji je Nevidni, malo naprej.
In gasa proti LJU, vsi kar dobre volje…
Še vizualizacija