Še vedno SV. Ampak neizpolnjene Ivanščice imamo že dovolj in po dopoldnevnem bluzenju kam, predlagam pozne Dobrovlje (varianta je še pozni Gozd, ki pa se opoldne Karavanke že zelo zabašejo).
Nekaj čez 14h se pripelje Erzo z bolgarskim parom v kabini (ki živi v SLO od pred kratkim: padalec Vasil in njegova Živka, ki je v blaženem stanju). Z Igorjem prisedeva k njim in proti Vranskemu (varianto za Gozd Erzo kategorično zavrne, saj je malo prej Poje scuril na Sv.Lovrencu in potem še na Gozdu…). Ko pripeljemo iz predorov levo vse črno in pri Vranskem je jasno, da od Gore Oljke prihaja zavesa dežja. Erzo takoj predlaga Hom, saj je desna stran doline še v bazah in delni modrini.
Na parkingu pod vrhom že trije Štajerci. Naložimo si robo in po strmi cestici gor do koče. Erzo takoj začne postavljati. Potem nas rahlo kapljanje prestavi pod streho in ko poneha, je Erzo že pripravljen. Dež se je premaknil od Oljke čez Dobrovlje in je že obetavno.
Erzo v luft, pa kljub drajsanju in iskanju počasi tone. Ostali upamo, da bo hitro scuril, da se prestavimo na Dobrovlje. In res je dokaj hitro na tleh.
Erzov prvi
Štajerci ostanejo, mi trije odnesemo rukzake po strmini dol in Živka nas odpelje v dolino. Ko poberemo Erza, pa spet nova zavesa dežja od Velenja. Tukaj pa tudi vse bolj nakuhano. Erzo takoj predlaga, da gremo še enkrat gor. In nekaj minut kasneje spet tovorimo robo v strmino. Na štartu Štajerci napol razpakirani, mi takoj začnemo postavljati. Erzo v luft in takoj začne nabirati. Oziroma, ga kar samo dviguje. V veter njegov Zeno stoji na mestu. Po nekaj obratih in naslednjih 100m više se samo odpelje ekspresno z vetrom nazaj v smeri Vranskega.
Po štaru gor občasno pošteno pišne, baze nad nami in pred nami pa vedno bolj temne in grozeče. Sam sem že nehal postavljati, Igor pa je nekajkrat tik pred potegom, pa na koncu ugotovi, da mu v takem res ni treba v luft… In pospravimo (Štajerci tudi) in še enkrat odtovorimo robo po strmini dol v avto !
Erzo javi, da je na tleh in FlySafe nas kmalu pripelje do njega.
Erzov drugi