Pod Lijakom ob kokti poskušava malo zvečati optimizem, pa ne gre. Enotna sva si, da na Lijak ne greva letet, kljub temu da jih že precej drajsa sem in tja (v naraščajočih bazah povsod naokoli). Predlagam, da greva na Socerb in se jaz tam potolažim vsaj z enim novnovim. Igor se strinja in mi bo zemeljska podpora.

Od pokopališča čez travnik in grmičje s projektno robo do lepega travnatega pobočja desno od daljnovoda (edina slaba stran je ostro kraško kamenje – kot na orig.Ospu). Piha idealno gor – po smeri in moči.

Igor mi postavi, tako da se samo vpnem in potegnem in po obratu me odlifta v luft. V dviganju prek daljnovoda, čez originalen start, prek kotla Osapske stene in Mišje peči in nad dolino in nazaj v veter na sveže pokošen travnik.

Igor je kmalu pri meni po bližnjici od Socerba direkt dol.