Spet en tak dan kr neki (dopoldne sončno, popoldanske plohe in nevihte, z višino močnejši S…). Še preden začnem zjutraj proučevati že proučeno, po 100 letih pokliče Delux, če grem kam – npr. na projekte. Seveda bi jaz rajši kaj odletel (mogoče pa vseeno bo…). Gorenjska odpade, ker ekspresno pokriva, na J je pa ob 10h še sama modrina. Slivnica ne (itak je preveč S), pa Lijak tud za noben dnar… in tako daje edino upanje Grmada. Jean je takoj za, Boris se prilagodi.
Ob 12h pri balah. Z Jeanom k Borisu in Špeli in gor. Ko pridemo na start, malo razmetava grmovje ob straneh, je pa že kar nekaj baz, nekatere tudi že rahlo nakuhane. Bolj pa se nam zdi, da se ne bo dalo kaj dosti pobrati. Pa lokalec Jean začne postavljati in v luft.
Najprej ga desno lepo dvigne, potem zacuri in se za levim robom začne kar boriti. Počasi tudi vedno bolj pokriva. Pokliče Emil s pristanka, kako je kaj in da se njemu ne zdi preveč obetavno in bo spodaj še malo počakal, kako se bo stvar razvila. Potem pa zagledamo Jeana vedno višje – najde dviganje in vedno bolj navija proti bazi – in se odpelje nazaj. Sedaj nama je pa obema z Borisom žal, da nisva že prej postavila. Ko vidiva na FlySafe, da je že čez Studeno na 2000, pa sploh.
Začnem postavljati še sam, Boris pa tudi razpakira. Potem pa začnem z začetnim tečajem hrbtnega dviganja. X krat ga dvignem in vsakokrat naredim nekaj narobe, da padalo sesujem. Boris in Špela mi potrpežljivo postavljata, z mene pa vse teče (res, da je vetra zdaj precej manj kot prej, pa da je na tem platoju vedno malo tricky štartat, če piha s strani, pa…). Pred »definitivno zadnjim« poskusom me padalo celo pokrije in zameštram štrikce, da moram odpeti padalo in potem kar pretikamo štrikce, da je spet vse pripravljeno. Za štartom pa že vse neprijazno in temno pokrito.
In potegnem »zadnjič« in po obratu le nekako speljem in se v rahlem dviganju odpeljem ven. Seveda brez pripetega gasa. Še ta pozabljeni in sedaj neubogljivi gas si priklopim, da se končno lahko posvetim letenju. Zadaj pa vse črno, za Grčarevcem že siva zavesa. Boris pove po postaji, da tudi že grmi. V bistvu nimam ne energije ne volje za karkoli – sploh v takem – in se samo zapeljem daleč ven nad polje (vse drži…) in nazaj na pristanek.
Zoranov let
Ko se že nalagam v LCja, Jean javi, da je v Vipavski, kjer pa se že vse bliska in začenja dež…
Jeanov let
Spet je mulc super odletu. Še dobro, da se je začelo bliskati in deževati, sicer bi bil že bogve kje…