Vročina je vedno bolj neusmiljena, zato se usmerimo samo še malo nazaj na prej zgrešeno belo piko.
Na vrh travnate glave (kot ena res velika krtina), ki je zgoraj zelo položna (pobočje nižje nad bližnjo cesto pa lepo strmo. Postaviva, čeprav večino rahlo piha od zadaj.
Ko se malo umiri potegne Boris in odlaufa do preloma, kjer spelje.
Borisov let
Nekaj minut moram počakati, da popusti hrbtni vetrič tudi meni in odlaufam še jaz (dokler se ravnina ne prelomi, kar ne verjamem, da mi bo uspelo). Ker so droti na drugi strani ozkega travnička, nad cesto ostro zavijem v desno in prenizek samo še sedem v travo…
Zoranov let
Še četrti nov danes 🙂 :-)…
Potem pa še na zaključno pijačo in jedačo na Krtino…
In tu je še Borisov filmček tega današnjega dogajanja