Ko pridem gor do avta, še bolj pokrito. In ker je tu še ena bela pika Zalog2 (na katerem smo pred dolgimi časi kot prvi stali z Erzom in Deluxom – in je le Delux potegnil in naredil novnovnov-ega), se zapeljem gor še do konca vasi.
In pešaka gor po strmem travniku do gozdne meje (naprej gor, kar nekaj više je na vrhu naslednjega travnika start Zalog, ki sva ga z Erzom naredila kot »bolj naravni start«).
Ko stojim v vročini v lastnem soku tu na vrhu (na poti po strmini je seveda prbijalo sonce) in piha večinoma z leve, gledam hiše spodaj, pa smreke in ostalo drevje, ki je na liniji leta ob morebitnih sunkih z leve,… mi tega ni treba. In grem po strmem travniku nekaj niže levo in tam postavim padalo, saj tam pa vidim odprtino v drevesni meji vse do travnikov spodaj.
Počakam, da pihne gor in potegnem in v rahlem slalomu med drevesi odpeljem na plano in čez nekaj travnikov.
Zoranov let
Novnov.
Za gor po avto me naloži mimovozeči traktor…