Danes pa nimam časovnih omejitev in bi kar ves dan letel. Žal pa vreme ne sodeluje. Močan JZ naj bi bil v zg.delu SLO že orkanski, Primorska pa bolj nežna. Vipavska vsa zabasana z oblaki in meglami skoraj do nižin. Verjamem v Buzet, kot najbolj obetaven, pa žal nihče drug.

Erzo hitro odide na projekte (da ga ne bi slučajno spreobrnil), Mega se sprva upira (hidroizolacija ga kliče…), potem se preda in me počaka na Uncu. Kraševci (Rajko in Gorazd z Bojanom kot šoferjem) so se namreč odločili za Slavnik (ki se je okoli 11h že delno izvil iz megle, sunki pa so tudi pod 9) in midva se jim pridruživa malo čez 11.30 v Divači. Vse od Unca je nebo 100% pokrito in daje vtis, kot da bo ravnokar začelo deževati.

Vsi k Rajku in iz Kozine gor na Slavnik. Zadnji del pod kočo smo že v megli.

Na startu (start Slavnik na prvi glavi pod kočo) se sprva še malo vidi v dolino, pa sicer idealen laminarni veter hitro pokriva pobočja pod nami. Ko je vse zaprto, se odločimo počakati na boljše čase zgoraj v koči (saj je sluzasta megla kar hitro preveč hladna za čakanje).

V koči ob modrovanju čakamo, dokler čez 1h+ ne obupamo in se v popolni megli odpeljemo dol v Kozino (nekako na višini 800, 700 pridemo pod bazo)  in gasa na Vremščico.

Tu je baza tik nad zgornjim startom. Veter piha konstantno po moči in smeri, pa rahlo premalo, da bi lahko kaj pojadrali.

Tako se drug ob drugem odpeljemo do glavne ceste čez letališče…

 

Še zaključno druženje v Divači.