S pumpe pa že kliče Jean. Z Emilom sta že tam in dosedanji sončen dan se hitro pokriva z oblaki (kar temnimi bazami, ne z napovedano kopreno).

Čez nekaj minut sem že pri njiju in čeprav je še pol ure pred zmenkom, se kar odpeljemo gor z Emilovim avtom, da še kaj ujamemo.

Na startu še lepo piha od spredaj, ko pridemo. Ko pa postavimo, pa sonca ni več in tudi veter ugasne. Tako dočakamo še drugi del ekipe (Erzo, Milan in Dule), nekaj za njimi pa še Boštjana (Sernel). Skupno jadikujemo, da smo vsaj 2 uri prepozni… Potem pihne z V in Erzo gre tja postaviti in odleti, da se samo zapelje v dolino do letališča.

Potem se še sam vpnem v (že dolgo) raztegnjeno robo in čakam na nulco in potem odlaufam … in speljem.

Desno po grebenu, nekajkrat mi rahlo piskne, enkrat celo malo zavrtim in naberem nekaj metrov, da potem odcurim za pumpo.

Takoj za mano potegne še Milan, ki tudi po nekaj borbe odcuri v dolino.

Ko smo mi trije že zbrani na Pumpi, ostali še vedno čakajo na startu. Prvi pospravi in se odpelje dol Jean, Emil in Boštjan pa nekaj kasneje…