Danes pa je napovedanega res veliko J in JZ in še bolj ali manj deževno. Dopoldan na Dolenjskem vseeno opazim po kamerah nekaj sončnih žarkov, pa še redke postaje, ki so tam, ne kažejo rdečega vetra (kot je sicer povsod drugod v višinah). Tudi Milan (ki je serijo danes zjutraj že rešil) poskakuje še po Sv.Ani in pravi, da ni nobenega vetra…

In se usmerim proti Ivančni. Ko pridem na prvo lokacijo (Malo Hudo) nobenega vetra in start tipa Erzo-položen travnik (pa še sveže zorano polje počez). Grem po lokalni cesti naprej-nazaj mimo Malo Hudo 2, saj že rahlo kaplja. Pa naprej v smeri Višnje gore opazim na desno še nekaj višji in bolj strm griček in se zapeljem gor.

Zelo lep start z lepim pristankom. Čakam v avtu, da neha kapljati. In ko dočakam, se takoj našemim in raztegnem padalo. Sedaj pa že piha (lepo po hribu gor). Potegnem hrbtno in me že drži, potem pa na prelomnici samo spusti na tla še na vrhu pobočja.

Naberem in nazaj gor. Na vrhu pa že občutno močneje piha (in zgoraj so spet nizke temne baze, ki hitro šibajo čez – in vlečejo gor?). Veter mi Rooka lepo razpre in potegnem in porinem v veter in rinem in rinem, da me le vzame in potem na prelomnici butne gor po liftu vsaj 10m. In potem lebdim na mestu in me še malo rikverca. Potem pa le gre spet malo naprej in že upam, da bom speljal dol v dolinico na travnik, pa me spet butne nazaj in po liftu spusti na tla…

No, novnovnov pa je le…

Ker so sedaj sunki že “orkanski” raje hitro naberem in reinfuzo v LCja.

Skozi Višnjo goro se zapeljem še na dve lokaciji, pa tako prbija in šumijo gozdovi domači, da se zadovoljim z ogledi. Pa še oglede kmalu zaključim, da mi ne odlomi vrat od LCja…