Danes naj bi bilo malo vetra in še kar dober gradient s konkretno inverzijo okoli 700 in drugim zobčkom na 1500. Ker postaje spet štrajkajo (Slivnica, Vremščica, kasneje se izkaže da tudi Kovk popoldne odpove…) Milan na pobudo Gerdejevega Stojana skliče ob 11h zbor na Železniški (za Lijak).
Ko se zberemo Stojan, Štusejev Dušan, Milan in jaz, najprej malo modrujemo (še o Slivnici smo razmišljali), pa se potem obotavljajoče vseeno odločimo za Lijak (nihče nima zaresne motivacije, sploh ker je jasno, da danes 100tke ne bo 🙂 ).
Ko pridemo v Vipavsko še lepe bazice. Na start nas zapelje Alešev sin. Med množico tujcev in redkih Slovencev začnem kmalu postavljati. V luft jaz, potem ostali. Ob štartu mi vpijejo, da imam vozel, saj me res čudno zavije v levo, potem to javi še Dušan po postaji in potem to rešujem, pa sem očitno že rešil ?! Kljub temu se nervozno oziram v kupolo, saj nisem prepričan, da sem res dokončno rešil (navadno se mi kakšni vozli samo še močneje zategnejo…).
Potem se mi le zdi, da je le vse normalno in padem v eno rodeo dviganje +6. Baze se vidno gostijo in zadaj za štartom so nekatere že prav temne in proti Čavnu me sploh ne zanima (Kovk še vedno javlja sunke 10m SV). Razmišljam o Krasu in grem ven nad dolino.
V prvo hitro zgubim preveč in se vrnem še enkrat nazaj in precej pred grebenom na Ozeljanom popravim na 1200. Drugič ven pod veliko temno bazo, pa sem očitno prenizek, saj mi ne zagrabi. Skoraj do Vogrskega mi gre samo počasi dol in že iščem pristanek.
Pa le dobim neko zanešeno 0 v kateri naberem 200m, da se odpeljem do uradnega.
Milan je že pospravil.
Tudi Dušan že pospravlja.
In na koncu pristane še Stojan.
Kovk pa še vedno javlja SV, ko se peljemo mimo Vipave in opazujemo padalca, ki veselo jadra nad grebenom…