Še na tale idilični vrh, okoli katerega je vse zrihtano v nulo, saj je tu Turistična vasica Pristava. Pa tudi spomenik SLO osamosvojitvi, saj so v Partizanskem domu na vrhu (ki je lepo zrihtan in obnovljen v nulo) snovali strategijo osamosvojitve.

Na prelepem travnatem pobočju originalnega starta (ki je obrnjen proti JZ)  ni skoraj nič vetra, okoli pa kar zašumi. Vendar mi po vsakem dvigu Rooka sfedla in sesuje, tako da obupam.

Malo si še ogledujem okoliško idilo, potem pa se preselim na startu nasprotno pobočje nad kotlom in tukaj spet lepo nabija gor.

Na mestu hrbtno dvignem in stopim v zrak, pa me veter iz kotla gor tako zaustavlja, da grem po liftu dol.

Še enkrat odpešačim na vrh in ponovim vajo, pa je še nekaj več vetra, ki me še malo bolj zgunca, preden me spusti na tla kakšnih 40m bolj naprej , kot prej…