Počasi se že psihično pripravljam na (ne)letalni dopust in bi danes še želel malo jadrati. Vetra je malo (zares in po napovedi), je pa zelo slaba sonda in napovedana termika. Milan bi celo “zamenjal” cilj Lijak s Kovkom in takoj sem za. Še Štusejev Dušan je zraven in celo Jean bi šel danes malo drajsat na Kovk.

Medtem, ko se dogovarjamo, Pojetov Jože najprej ponovi včerajšnjo najino Pečno reber in potem nadaljuje na Babi “v sodelovanju” z vojsko in se na koncu preseli v okolico Sv.Trojice (kjer sem žal pozabil na eno ali dve lepi zaresni lokaciji, ki jih tako Jože danes odnese…).

Ob 12h na Železniški z Milanom k Dušanu in od zadaj na Kalce, kjer vskoči še Jean in na Kovk. Kraševci že v zraku. Takoj postavimo in v luft: Zoran, Jean, Dušan in Milan.

Že od začetka je vse zguncano (da ne omenim, koliko se matram z natikanjem kokona) in ko končno naberem nad Podrto, grem naprej gore-dole do Hublja in proti Predmeji. Nekateri gredo naprej in celo okoli Čavna, mene sploh ne mika dalje in obrnem.

Na Hublju spet naberem, medtem ko se Milan po težki borbi uleže pod Lokavec.

Do starta nad grebenom in še enkrat mimo Hublja in imam počasi zadosti. Vedno nižji že pod grebenom porinem nazaj. V bistvu nameravam k Anji, pa pred Podrto daleč zunaj dobim močno dviganje, ki ga zavrtiva skupaj z Rajkom. Naberem do 1000 in se odpeljem čez ravnino mimo Vipave dokler gre.

Jean je predčasno zaključil na tleh zaradi včeraj potrganih štrikcev, ki so mu danes med letom popustili in je že dobil štop proti domu. Dušan tudi ravnokar pristaja.

Milan pa je šel še enkrat gor na popravca, ki ga zaključi, ko jaz dobim štop do Anje.

Malo druženja, dokler ne pride Dušan z avtom (ki mu ga je pomagal rešiti Planinškov Janez), po Milana in od zadaj čez Col na Vrhniko.