Ker je danes napovedana Snežinka na Kovku in ker bo tudi sicer (sobota je) vsa preostala SLO tam (na V je močan Z, JZ), čeprav ne bo najlepši dan, kategorično zavračam to lokacijo. Na srečo tudi Erzu ni še tretji dan na isti start. In ker Kraševci gredo na Slavnik (o tem me že navsezgodaj obvesti Tom), Oliver pa pravi, da je doli v Istri dokaj pokrito in dvomi v Buzet, je izbira Slavnik. Milan & co. gredo (kao) na Lijak ker bo Milan od Tonija testiral potencialno novo padalo.
Tako sva na Železniški z Erzom sama. Na Uncu presedeva k Megu in skozi Razdrto (Vipavska in okolica Nanosa v soncu) v Kozino (vse pokrito in zabasano), kjer čakamo Oliverja, medtem, ko Kraševci že urejajo logistiko v Prešnici in se mimo nas (čakajočih) odpeljejo gor. Pride Oliver in še mi gasa za njimi.
Pod kočo, poleg Kraševcev, še en avto Štajercev (Golobov Sašo, Majerič,…) in z bazo na višini glav na travnato glavo starta. Piha okoli 10, vse 100% pokrito, tik pod bazo. Mega med splošnim postavljanjem ugotovi, da mi preglodane komande danes še ni treba menjati. Mrzlo je, zato smo hitri, pa še megla se dviguje ob startu gor in ga vedno bolj zaliva.
V luft Erzo, Gorazd, Oliver, Zoran,…
V začetku me kar malo dvigne v bazo, pa sem malo stran od pobočja hitro spet pod njo in potem se borim(o) za vsak milimeter (da ga ne izgubimo). Generalno pa vsi počasi curimo kljub nekaterim obetavnim popravkom vzdolž pobočja proti Prešnici.
Na koncu počasi pocurimo na pristanek brez Štajercev, ki še čakajo na startu v megli (že Mega je startal v meglo…).
Na Erzovo pobudo se hitro organizirajo še manjkajoči avti za drugo rundo in gor.
Štajerci so medtem že odleteli.
V megli se še enkrat spravimo na start. Mega, Gorazd, Bojan, Rajko in Zoran za sekundante in šoferje, Erzo in Oliver pa postavita in v močnem vetru odletita. Mi pa dol v pobiranje.
In potem na zaključno druženje na plac v Kozino.