Sonce je že globoko in še malo iščeva. Najdeva sicer lepo visoko lokacijo, pa je vetra prav veliko, tako da se taktično umakneva nižje. Zagledava na desni travnik za gasilskim domom in šolo in hitro nazaj do spodnje kmetije pod pobočjem. V mraku in hladu gor.
Erzo še malo cinca, saj je tudi tu (nizko) vetra veliko. Ker pa začnem postavljati, je takoj tudi on naštiman. Počaka, da šumenje drevja naokoli majčkeno jenja in potegne in se potem v močnem vetru odgunca po luftu dol.
Še sam nekajkrat poskušam hrbtno dvigniti, pa mi vsakokrat sunek padalo odpelje v stran na tla.
Potem pa potegnem (ko malo manj šumi) naprej in komaj speljem, pa me sunek vetranabije v zrak in guncajoče odpelje v dolinico za šolo.
Dušan Kogoj : Če ni drugega, tudi dolžina nekaj šteje. Če še dolžine ni, res ne razumem s čim se hvalimo … [10.12.2019 19:48]
Erzo je seveda tudi tukaj dokumentiral situacijo
Počakam Erza, da pride z LCjem in še na kratek obisk h Kolškovemu Mihi, ki domuje v okolici Gorjuš in je zapazil najine aktivnosti v okolici njegovega teritorija.
Na poti domov (in še kasneje zvečer) pa premlevava komentarje, ki so se pojavili najprej ob njegovih današnjih letih, potem pa še pri mojem in tudi Milanovem. Res zanimivo, kako nekatere ljudi motijo dejanja drugih in jih vrednotijo po svojih, jim dajejo nalepke in pripisujejo namene (kar pa vse izhaja iz lastnega edinega prav, ne da bi poskušal razumeti, da kdo drug kakšne stvari mogoče vidi drugače)…
Komentar pri Milanovem današnjem letu, ko Erzo umakne svoje današnje lete v PRIVAT
Dušan Kogoj : Hvala Erzo. Mogoče pa Milan tudi dojame … [10.12.2019 19:43] Milan Velkavrh : Hvala za rože [10.12.2019 21:32