Padalska jata
Pol ure pred mrakom smo vendarle upali poleteti in odbalonirati svoje. Mogoče bi lahko poleteli tudi pol ure prej a sem že malo nevajen močnejšega vetra in sem bil skrajno previden. Drugače je pa to še vedno idealen kraj za tiste, ki nimajo časa ves dan ( služba do druge, tretje ure ) in ki so jim drugi štarti veliko bolj oddaljeni, pa tudi za manj vešče vrtenja v stebrih, ko se brez muk vozijo ob hribu do večera, seveda če ni veter premočan.
Podkraj v megli, Col v megli, Kovk v megli. “Ja kam smo rinili”, sem se vprašal. Pa nismo bili le Vrhničani na Kovku, tako da smo v prijetni družbi lažje čakali na malce več vetra in vidljivost. No, večkrat se je pokazala dolina in upali smo na najboljše. Res se dolina pokaže in Jimmy se odloči in zajadra, jaz se že oblačim in takoj poletim, ostali gledajo naju, kako sva zvrtela v meglicah nad štart. Naenkrat se vse zapre in z Jimmyjem najdeva varnejši prostor nad izvirom Hublja, kjer je hrib nekoliko nižji, pa tudi baza je bila tam višja. Drugi zamudniki so nato morali skozi meglo naravnost ven in nato desno k nama. Jadrali smo nekateri celo uro in pol, ko je veter pojenjal in tudi Kolk se je sčistil, tako da smo kar naenkrat vsi pristali pri Anji. Menda so ta dan lepo leteli povsod ( Ilirska Bistrica, Strmca, Slivnica, Ambrož in najbrž še kje).
Merjenje fines na gozdu je pokazalo, da je zelo težko oceniti padalom fineso, saj smo po več vožnjah videli vse mogoče kombinacije, če niso padala štartala istočasno. Nekaj zanimivih ugotovitev pa je vseeno bilo.
Prisotni: Sandi, Tone, Dule, Grega, Primož, Erzo, Mojca in “menisezdidajaz”.