Če je prejšnji dan bilo treba imeti veliko sreče, da si jadral pol ure ob zahodniku, je bilo danes ravno obratno. Precej močan vzhodni veter je marsikoga odvrnil od misli na letenje. Iz prakse pa vemo, da je lahko na Vrhniki močan V veter, nad Pokojiščem pa kar lepa termika in šibak V veter.

Z Boštjanom sva navrtela do baze in nato odletela proti Logatcu. Boštjan se je premislil in se vrnil, sam pa sem s 1800 metrov porinil nad Lom in nato nad Logatec. Veliko višine sem do tam zapravil, a kaj ko je tam tako kot na Vrhniki močno pihalo in na trenutke sem lebdel nad Sekirico (smučišče). Ko sem bil še 100 m visoko, me je zopet ujel močan veter in tudi gor je šlo kot za stavo. Zadaj je Hrušica, ki skoraj nima pristankov, pa še ta močan veter me je prepričal, da je bolje pristati poleg Logatca. Modelarji na Sekirici pa so veselo nadaljevali z letenjem z RC vodenimi letečimi krili.

Mojca se je vozila kar po barju čez Sinjo Gorico in proti Stari Vrhniki, kamor je letel tudi Erzo, ker je tam doma.

Skratka, SUPER.

Napoved ni bila točna in močnejši V veter je v Zabočevem prevladal. Boštjan je vzletel in takoj opazil, da leti v rotorju. Nato smo vsi “strmičarili” na Zavrhu.

Ta dan sva se iz 80 m visokega štarta pobrala Slavc in Primož. Termike je bilo spet obilo.

Po dolgem času je spet ratalo pobrati na smučišču v Zabočevem, 80 m visokem travniku. Z Jernejem iz Podpeči sva najprej “peglala” do vrh krošenj dreves in nato počakala na termičen balon, ki naju je popeljal proti Krimčku. Sploh je bilo termike tu veliko, le čez 1200 m ni šlo, saj je bila tam napovedana inverzija. Boštjan je štartal na “Prižnici”, Tone in Stane pa nad Zabočevem ( Smrekovec ). Super steber je bil nad SZ delom Planine, kjer je že kar preverjen dežurni steber. Tu se običajno združita steber iz Podgore pri Borovnici in splošen veter, ki piha iz smeri Podpeč, zato je steber nagnjen proti dolini med Borovnico in Peklom. in je običajno močan. Do njega je težko priti, ker letiš proti vetru, ki na svoji poti proti Zabočevu obteka Planino. Če nimaš dovolj višine, se polet konča pri gostilni Most, kjer se običajno okrepčamo.