Če bi Lijak imel na štartu kočo, kjer bi lahko kaj spil, prigriznil in seveda tam tudi pristal, bi bil na las podoben štartu nad Buzetom. Ta dan sta prevladovala kluba KLV in Špica, prisotni so bili pa tudi posamezniki, s katerimi  velikokrat skupaj jadramo (Jurij, Razo) . Zastavili smo si majhno tekmo ( štart-tunel pod Učko-cerkev pri Slovenski meji in nazaj na štart ), a se je sonce ogrnilo z cirrostratusi in nam ukradlo termiko. Najdalj sta letela Primož in Jurij, katera bi lahko potegnila do tunela, a sta se raje poskušala vrniti. To jima ni uspelo in sta pristala nekje tam, kjer je že zložil svoje padalo Erzo, Mare in jaz pa sva se uspela vrniti na štart, ker sva pri Lupoglavu presodila, da so razmere preslabe. Precej naših “še letečih” članov KLV je mladih in letenja željnih, zato sem vesel, da niso šli zastonj. Višina dneva je bila 1930 m, kljub slabši termiki pri Učki pa je bilo jadranje okoli štarta obilno in dolgo. Na Lijaku  so menda presegli 2000 m višine, pri Ilirski Bistrici pa 1300 m.

Sicer pa je bilo to  že tradicionalno srečanje KLV-ja v teh krajih “Istra 98”, kar pomeni bivanje na Crvenem vrhu in letenje kjer je pač najugodnejše tiste dni. Letos je bilo vreme lepo le en dan, a smo znali tudi ponoči ustvariti krasno vzdušje.

Jadranje nad pečino je velikokrat za izkušene, ostali pa običajno “scurijo”. Boštjan je bil spet za primer izkušenosti z 20 minutami jadranja Dušan in Luka pa bosta to še postala, če bosta pridno letela še naprej.

Naš modelar Marko je uspešno letel z novim visokokrilnim radijsko vodenim modelom z motorjem 3.5 ccm še preden je deževalo. Pri vzletu sem mu malo pomagal in za nagrado sem tudi jaz nekaj časa užival in se spominjal modelarskih dni. Tudi pristajal sem jaz, a Marko je že toliko napredoval, da bo tudi to spretnost kmalu obvladal. Jaz pa sem ugotovil, da razne letalske simulacije, ki imajo možnost pogleda s stolpa, pomagajo vzdrževanju spretnosti v vodenju modela, saj sem le pri vzletu nekoliko nerodno držal smer, a dovolj natančno za vzlet. Torej sem po svoje tudi danes “LETEL”.

Sporočilo Aleša Šuster z zimske lige 98/99:

V soboto smo imeli prvi poizkus Zimske Lige na Buzetu.
Ker so se iz zahoda približevale pooblačitve smo pohiteli s startom in
postavili cca 30 km dolgo disciplino.
Ko se je zares pooblačilo, je samo Mihi Repovžu uspelo obrniti drugo
obratno točko in s tem preleteti več kot 10 km.
Ker smo se z večino glasov dogovorili, da je minimalni pogoj za dirko 10
km/20% pilotov, ta tekma ne bo štela za skupni rezultat.
Neuradno je zmagal Miha Repovž pred Primožem Sušo in Markotom Novakom.
Piloti so vsi vsaj malo pojadrali, po pol četrti uri pa je zopet posijalo
sonce in nekateri so se v drugem poizkusu dotaknili tudi baze.
Nasploh se je Buzet izkazal kot zelo termični hrib (5 min sonca je
dovolj), poleg tega pa tam ne bo veljala stroga uredba, ki se nam obeta.

lep pozdrav
komisar ZL

PS: vsi obiskovalci morajo sicer gostoljubnim domačinom poravnati
odškodnino cca 300 sit.

Res je, da je mnogo zahtevnejše letenje preleti, ker moraš znati še marsikaj drugega kot samo točno pristati, a najboljšim si kos le s primernim padalom in veliko treninga. Rad bi videl nekoga, ki to disciplino zaničuje in tudi sam opravi 6 skokov in pri nobenem ne zgreši centra za več kot 10 cm.

Tekmovanje je bilo zelo podobno tistemu pri skokih z letala, saj je bilo res veliko pristankov v sam center in merilci so imeli zelo malo dela zaradi elektronske pike, ki beleži rezultate do 15 cm .

Pa še rezultati: 1. Sluga Matjaž Zlatorog Laško
2. Marinčič Sandi Kimfly Vodice
3. Predarski Roman Kimfly Vodice
5. Gorišek Tomaž KLVrhnika
11.Rus Stanislav KLVrhnika   Ekipno je vrstni red sledeči: 1. Kimfly Vodice
2. Zlatorog Laško
3. KLVrhnika  za katerega je poleg Slavca in Tomaža nastopal še Simon Grimšič , ki je veliko doprinesel k rezultatu. Ker posamično ni bil med prvih 15 v Liga piki98, ni mogel tekmovati še posamično, a je za primerjavo kljub temu letel šestkrat in imel 8. rezultat ( razen enega trimeterskega skoka vsi manj od 1 metra, celo dvakrat v “elektroniko” ).