Če bi Lijak imel na štartu kočo, kjer bi lahko kaj spil, prigriznil in seveda tam tudi pristal, bi bil na las podoben štartu nad Buzetom. Ta dan sta prevladovala kluba KLV in Špica, prisotni so bili pa tudi posamezniki, s katerimi  velikokrat skupaj jadramo (Jurij, Razo) . Zastavili smo si majhno tekmo ( štart-tunel pod Učko-cerkev pri Slovenski meji in nazaj na štart ), a se je sonce ogrnilo z cirrostratusi in nam ukradlo termiko. Najdalj sta letela Primož in Jurij, katera bi lahko potegnila do tunela, a sta se raje poskušala vrniti. To jima ni uspelo in sta pristala nekje tam, kjer je že zložil svoje padalo Erzo, Mare in jaz pa sva se uspela vrniti na štart, ker sva pri Lupoglavu presodila, da so razmere preslabe. Precej naših “še letečih” članov KLV je mladih in letenja željnih, zato sem vesel, da niso šli zastonj. Višina dneva je bila 1930 m, kljub slabši termiki pri Učki pa je bilo jadranje okoli štarta obilno in dolgo. Na Lijaku  so menda presegli 2000 m višine, pri Ilirski Bistrici pa 1300 m.

Sicer pa je bilo to  že tradicionalno srečanje KLV-ja v teh krajih “Istra 98”, kar pomeni bivanje na Crvenem vrhu in letenje kjer je pač najugodnejše tiste dni. Letos je bilo vreme lepo le en dan, a smo znali tudi ponoči ustvariti krasno vzdušje.