Ker bo danes še nekaj SV, smo dogovorjeni za ogled Zavrha z vidika optimalne lokacije vremenske postaje – potem pa letenje.

Na Šodru ob 11.00 naložim Mega in Sušo in do Škorpijona, kjer že »čakajo« Dušan, Uki, Berto in zamujajoči Milan. Vsi 4 naložijo robo v LCja, potem pa naloži Berto samo žive potnike in jih dostavi gor v vas. Mi pa se z LCjem in vso robo prvič (!) zapeljemo na sam štart 🙂 .

Piha idealno. Ampak mi si (glede na dogovor) potem ogledujemo situacijo, modrujemo, glasno čustveno in malce tudi razumsko parlamentiramo o optimalni lokaciji z vseh vidikov (optimalnost postavitve za realnost pridobivanja podatkov namreč potegne za sabo večje tehnične probleme). Na koncu ugotovimo (se pravi, da jaz popustim…), da je za lažjo tehnično rešitev postavitve morda bolje žrtvovati nekaj pravilnosti meritev, kar bomo (če bomo) nadomestili z izkustvom uporabe pridobljenih meritev…

Medtem je Primož že nekaj časa handlal svoje 18m2 akro padalo in se na koncu odpeljal s starta – naravnost v poden.

Postavimo še mi in v luft: Mega, Milan, Zoran, Berto, Dušan in Uki. Mega se reši in nabere za Trebelnikom nad rob, Milan pa se zapelje v poden.

Jaz motovilim pod robom za Trebelnikom in rinem naprej v smeri Bistre ves nizek, ampak nekako vzdržujem višino, ko se mi pridruži tudi Uki. Tudi Berto in Dušan samo scurita v poden.

Midva z Ukijem pa pred Javorčem celo nekaj nabereva, da se potem zapeljem na Javorč, medtem ko Mega čez AC pristane blizu Šodra.

Na Javorčiu še nekaj časa poskušam in rahlo naberem, potem se zapeljem nazaj pod Trebelnik ves nizek, pa kar nekako drži. Tudi Uki obrne Javorč in se pod mano zapelje na pristanek.

Sam še vztrajam in poskušam napolniti uro, pa mi na koncu zmanjkajo dobre 3 min.

Malo za mano pristane na kupu gnoja Pojetov Jože, ki je v tem času prišel, gor odpeljal Berta (po avto) in Dušana za drugo rundo in scuril na pristanek.

Dušan v drugo ne pride niti do Škorpijona.

Milan pa se je gor odpeljal kar s svojim avtom in pristane, medtem ko pospravimo in se pripelje Mega s Šodra.

Mega zapelje gor Milana (ki se poslovi in odpelje s svojim avtom), Jože, Mega in jaz pa peš na štart po LCja in še dodaten Jožetov ogled terena za postajo.

Skreše se nekaj novih misli in idej, ki jih Jože podkrepi s svojim strojniško izobrazbo (in praktičnim znanjem) in počasi se bolj konkretni obrisi bodoče postaje že kar realno umestijo v prostor.

Potem pa z LCjem v vas in vsak na svoj konec s svojim avtom…