Danes pa spet zmeren JZ, s pokrivanjem popoldne. Vsi že računajo(mo) na Primorsko, tako da nas le jutranja LJU inverzija, ki je obupna, spravi malo v slabo voljo.
Ob 11.15 na Železniški Dušan, Dule, Erzo in jaz čakamo večno zamujajočega Milana. Vsi k Štusu in od zadaj gasa na Kovk. Dušan nas odloži in zapelje dol avto, da rešimo logistiko s Kraševci, ki tudi prihajajo.
Na štartu jih je nekaj v odletavanju še v krasnem sončku. Takoj postavimo in smo že sami na startu – in v luft Erzo, Milan in Zoran. Dule pa se še v miru pripravlja naprej…
V zraku že začne počasi pokrivati od JZ. Precej dinamično in meni ostra dviganja. Ko se na Podrti spravim lepo nad greben, naprej proti Hublju za Erzom (Milan pa nekaj motovili sem in tja). Ves čas sem bogato nad grebenom in popravljam.
Pri Otlici dobim krasen (močan) steber do 1300 in potem v visokem zavoju pred Predmejo v Čaven (prvič po tej klasični špuri !!). Na pobočju mi že spet piska in vzdržujem višino v trendu navzgor. Nekaj nepričakovanih rukerjev, da me potem pred vogalom Male gore še z -4 potlači dol.
Vendar je za takoj za robom spet postopno dviganje. Mimo Kuclja vedno višje, s 1200 mimo Čavna in potem malo naprej do baze nekaj nad 1300. Naprej proti Lijaku, kjer se srečava z vračajočim Erzom, ki pravi, da od Lijaka naprej nima smisla riniti.
Malo naprej obrnem tudi sam in dosti počasneje nazaj v veter (Naviter kaže bolj ali manj J). Za Zmajarsko gre Erzo nižji kar naprej, meni pa bolj notri lepo dviguje, tako da sem bogato nad Skretom okoli vogala. Za Čavnom dohitim Erza in še enkrat naberem do 1300 (Erzo se nižje spodaj rešuje) in do police pri Modrasovcu. Ker lepo drži se s 1100 odpeljem kar čez, priklopim na Otliški maj in od tam kar dviguje v višave.
Erzo prihaja s Čavna, Milan je pred mano, ko peljem proti Podrti visoko nad grebenom. Kar nekaj se jih zapelje proti Vipavi (tudi Milan). Vprašam »mentorja« Erza za nasvet, ali še enkrat v Predmejo, ali že tvegava čez, pa ne dobim konkretnega odgovora, zato naberem do 1100 in za ostalimi.
Sem višji od drugih in pridem nad Plaz, medtem ko večina ostalih okoli Plaza odstopi in se zapelje dol. Med njimi tudi Dule.
Milan je pred mano (bil nižji od Plaza) pa rine naprej, sam pa tudi naprej, ob pobočju, ki ne da nič. Ob cerkvici Sv.Nikolaja (sem na njeni višini) odstopim in se zapeljem v Podnanos.
Milan pa je imel še boljši glajd.
Erzo se je seveda po videnem in slišanem odločil za nabiranje km na Kovku (še enkrat do Predmeje).
Ko prištopam v Famo k Duletu, je tudi Dušan na pristanku zraven naju.
Milan dobi štop in reši Dušanov avto do nas – pri Fami, medtem ko Erzo še vleče zadnjo stranico ob pobočju Nanosa – dokler gre.
Njega in Turčina poberemo za Lozicami in po stari cesti iz zatrepa doline gor na Razdrto. In domov.
Še vizualizacije naših letov: