Danes napovedan JZ in sorazmerno dobra sondaža med 800 in 1400, s kopreno popoldne. Vsi se že od včeraj pogovarjajo o današnjem letenju v Vipavski in seveda tudi mi (le Kraševci vabijo na Goljak, meni pa se tudi Buzet ne zdi slaba izbira 🙂 ). Manca je danes tudi v akciji.

Ker je zjutraj še burja, ki mora obrniti po poldnevu, se dobimo na Železniški ob 11.45: Manca, Erzo in jaz. Prideta pa tudi Planinšek in Cena (Milan s svojim nečakom in Duletom odbrzi proti Lijaku že ob 11h). Zaradi različnega kombiniranja in nepopolnih informacij, Janez in Cena odideta po Mega na Unec, medtem, ko mi presedemo iz Mančinega avta v Megov v Logatcu (baje na tržnici…) in po stari cesti od zadaj prav na start Kovk.

Janez in Cena kljub ovinku čez Unc in Planino prideta na start le nekaj minut za nami.

Piha idealno in nikjer nikogar (tudi pravkar startajoči so že izginili – ampak doli na pristanku še ni nikogar). Takoj postavimo in v luft: Erzo – odliftan v višave in Zoran, Cena in Planinšek nekaj za nama, medtem ko Mega čaka Manco, ki se (po videnem) še psihično pripravlja na »pomladanske« razmere. No, čez nekaj časa gre v luft tudi ona in za njo Mega.

V zraku je res »pomladansko«. Po začetnem pobiranju čez 1100 pred Podrto grem naprej z lepo višino do Hublja in proti Predmeji, medtem ko Erzo že priklaplja Čaven. Dohiti in prehiti me Cena in potem ves čas do Lijaka vozim (vedno bolj daleč) za njim. Danes je bilo na Čaven še lažje, kot zadnjič (samo gor je šlo, brez presenečenj in splakovanja), tako da pridem nad polico. In potem nad grebenom in nad Kucljem do Čavna samo gor. Nad mano vrti Milan, ki je že priletel z Lijaka – pa še nekaj drugih je že šlo mimo naprej proti Kovku. Za Čavnom naberem skoraj do ene baze na 1400. Še enkrat na Zmajarski popravim na 1600 in do Lijaka in skoraj do Škabrijela v glavnem v rahlem spuščanju. Obrnem, ker ne vidim nikogar, da bi lepo pobral na Škabrijelu in v spuščanju nazaj do Lijaka (kjer pa sem zaradi predčasnega obrata v višji poziciji kot marsikdo, ki se nizek bori za rešitev…). Z Erzom voziva naprej blizu skupaj. Na Kuclju naberem na 1400 in naprej lepo drži, da se s 1400 zapeljem z Modrasovca direkt na Hubelj. Erzo malo spredaj razmišlja, ali čez ali še en krak v Predmejo. Glede na izkušnjo zadnjič (ko sem bil spredaj jaz in odcuril čez v Podnanos), počakam, da on izbere. Izbere bolj ziher povratek v Predmejo – in tudi sam naredim tako. Od Predmeje visoko nazaj na Kovk, medtem ko je po postaji slišati, kako nekateri obračajo Anteno v višavah nad Nanosom…

Manca se je naletela debelo uro in Mega je za nami peljal na Lijak in nazaj na Kovk, kjer je s toplandom rešil avto.

Pozno je že, ko greva z Erzom čez proti Vipavi. Erza nad Plazom preletim in potem se oba rešujeva pred Tablo. Ker verjamem v veter z J, grem okoli Gradiške pod robom, naslonjen na skale in obiram vsako grapo, medtem ko se Erzo pajsa na Tablo (in mene pokopava). In dobim prekrasno dviganje do 1200 pred Šentviško, da ga samo gledam od zgoraj dol… Naprej proti Nanosu vedno niže v glajdu in potem samo ob pobočju Nanosa čez Razdrto, dokler gre.

Erzo se je še malo pobral pred Hieronimom, tako da se z lepo višino zapelje čez mene do Hruševja.

Cena in Planinšek nista komplicirala s Predmejo, ampak z obračanjem Nanosa zaprla trikotnika…

Preden ves trd v mraku in hladu začnem pospravljati, še z Megom dorečeva logistiko, ki vključi še bližnjega Milana pri Orehku v zameno za Duletovo logistično reševanje Planinška in Ceneta.

Ko z Megom pobereva Milana in Erza, nesporazum okoli te logistične telovadbe potem razrešujemo do Logatca, kjer se spet vsi snidemo in segrejemo ob kuhanem vinu in picah…

Še vizualizacija letov: