Je rekel Jean, da danes pa imam dovolj fotovideo materiala, da lahko spet en blog post napišem…
In je res preteklo že veliko časa od mojega zadnjega letenja in posledično poročila tukaj, pa gredo stvari žal (pre)počasi na bolje, tako da bo tale zapis po dolgem času še vedno brez moje aktivne letalne soudeležbe…
Po svojem dopoldanskem obveznem “bergljanju” v okolici Sv.Urha sem še vedno v slabi psihični kondiciji (fizične raje ne omenjam), zato pokličem Mega (je eden redkih, ki se ta vikend ni spravil na Paralisco), ki ima namen vsaj pogledati današnjo vremensko – letalno situacijo na Slivnici. Takoj se mu prlimam kot šofer, z željo po nekaj psihično lajšajoče debate…
Na pumpi v Cerknici z lahko robo presede v LCja in gor. Ko parkirava na vrhu, tu stoji Jeanov avto in nepričakovano se pojavita Jean in Boštjan, ki se ravno odpravljata na start. Počasi za ostalimi odbergljam na lepo urejen start, kjer Jean že pripravlja svojo novo igračko – drona (ČMRL). Ker piha neugodno (od zadaj) se nobenemu ne mudi v zrak. Sam se spomnim, da bi bilo dobro sčekirati in urediti mojo robo, ki je bila še vse od nesreče zbasana v LCju in Mega hitro prinese vse, pa še piknik dekico. Z Boštjanom se lotita razpletanja Mentor3 solate.
Kmalu se nam pridružita še Ana in Misty, ki sta pripešačili iz doline, Jean pa z mano začne usposabljanje za upravljanje drona.
Naredimo nekaj posnetkov z dronom
in še panoramski filmček.
Potem se z vedno hujše pripeke prestavimo v senčko malo višje. Mega in Boštjan pospravita še mojega Rooka, medtem pa se pojavi še Emil.
Čez nekaj časa se Mega odloči na start prinesti svojo robo (saj bolje najbrž ne bo), začne postavljati na V robu in se spravi v zrak
Zunaj začne nabirati in se odpravi čez Jezero proti Javornikom, Ko se vrne nazaj do pumpe,
se odpeljem dol po njega.
Medtem pa v zrak tudi Emil in Jean
Emil proti večeru še enkrat ponovi vajo.
