Vreme za kajtat – piše Gašper Prevc
Veter je bil danes malčk premočan, tako da organizator ni želel tvegati in v stilu zadnjih tekem skenslal zadnji tekmovalni dan. Je pa danes končno dovolj vetra za kajtanje, Bano je že ves nervozen…

 

V Annecyju smo se borili:

2. Aljaz Valic
6. Primoz Susa RcG.Assist
12. Gašper Prevc
20 Matej Ceglar
25. Urban Valič
57. Peljhan Klemen


DEŽ naj ne pada! – piše Gašper Prevc
Današnja dirka je skenslana, gre dež. Upam da imate v Sloveniji več sreče in vam uspe speljat dirko. Za jutri kaže bolje, vsi v ekipi res upamo na še en letalni dan, ker smo blizu dobrim uvrstitvam. Aljažu manjkata samo 2 točki za zmago, Suša ima še vse možnosti za stopničke, tudi ostali nismo daleč za njimi… Držte se in pesti.


Masaker pri mrtvem grebenu- Piše Cegu

Danes se zbudimo v oblačno jutro in včerajšnje ideje o odhodu na nek oddaljen štart v hribe, že ob 9ih!  ostane zgolj fikcija saj naša šampionesa ob tej uri še trdno spi, vendar tudi zaradi hormonsko zabremzane živali ki čudežno spi ob tej uri.

Današnja disciplina je bila dolžine 55km predvsem zaradi verjetnosti neviht ali vsaj ploh, jaz pa se malo pomirim s tem, da še vidim repke za letali, kar ni značilno za labilno ozračje. Po štartu danes za spremembo dobro dela in pod bazo sem, ko je še 45min do odprtja pilona zato smo se guncal levo pa desno pa gor pa dol pa noge so iz baze binglale in nato se 7min do pilona zgodi do sedaj le za brata Valič poznan vremenski fenomen imenovan tunel čez oblak. Neverjetno smo imeli priliko izkoristiti ta redko redko videni fenomen le trije tekmovalci Prevc, Suša in jaz in na koncu  hitro pridem do zaključka, da je to možno le v sloveniji. Tako nam tunel čez oblak prinese skoraj 400m prednosti pred ostalimi in zato sva predvsem z Gašperjem odlično naštelana na pilonu, ki je markiran nekje nad jezerom , po pilonu sledi obisk Elizeine hiše z namenom, da 130 pilotov preveri kako ima pospravljeno okoli hiše, nakar se prične del ki si je zaslužil naslov današnjega dne masaker na mrtvem grebenu! Odpravimo se obrnt neko vasico na drugi strani jezera in vemo, da nas čaka nek grebenčk pri jezeru na katerem izkoriščamo doliski veter. Z banotam podletiva prvo grupo ravno z mislimi da se kasneje izogneva gneči vendar ko priklopva greben dela bol za en kurc tako se v petih minutah nabaše na tist kuclčk STO!!! pilotov in no fucking way da se poberemo (kokr bi reku suša) v trenutku pride do neštetih incidentov. Nekak nam le rata izvleč nek steberček da se vrnemo nazaj na drugo stran jezera in vsi smo veseli, da smo se rešili te leteče agonije. Največji srečnež današnjega dne je zagotovo Jurij Vidic, ki se je odrekel francoskemu PWCju saj če bi doživel današnji greben verjetno nikoli več nebi mirno spal. Ostane nam le še špura do cilja, ki je tokrat malo daljša in dosti po grebenu tako da se hitro začne izražati MAC power in šponanje v cilj in  končno enkrat za spremembo lahko nabijem Valiča v ciljnem doletu. Slo tim smo danes kar zadovolni saj smo prišli štirje v cilj en za drugim in smo vsi v deseterici, edini grenak priokus nam pririše Stefan ki je prišel v cilj celih 10min pred nami. Štirje piloti, ki so bili pred nami v cilju so imeli srečo, da so zamudili na štart ter nato videli masaker na grebenu in se zato odločili za direktno špuro nazaj še enkrat čez jezero in jim je nekak ratal pobrat ampak veliko pilotov ni imelo te sreče. Na pristanku masaker še vedno vznemirja pilote in pade nekaj krepkih med piloti jaz pa začuda ne dobim nobene pritožbe le Miki neki pojamra glede tiščanja v ciljni dolet preblizu skal.
Hvala se reče!

 

Pretežko in hkrati prelahko – piše Primož Suša

Zbudimo se v krasno jutro brez enega oblačka. Prva misel, ki mi pade
na pamet: “dons bo pa sekal…” Termika namreč! 🙂 Ker se zbujamo nekoliko kasno, se nam kar na enkrat že mudi na vzletišče.
Organizator nas vsak dan vozi na vzletišče že ob 10 uri. Do dejanskega štarta si tako lahko vsak dan preberemo krajšo knjigo. Zaradi močne stabilnosti ozračja in geografske orientacije vzletišča ponavadi vzletamo šele okoli tretje ure.

Pozitivno je to, da imamo na vzletišču definitivno najboljše prehrambene pakete kar sem jih jedel na katerem koli tekmovanju.
Danes smo poleteli okoli 15:30. Ponovno smo imeli tekmovanje z individualnimi štartnimi časi. V zrak grem kar se da hitro kljub temu, da se okoli vzletišča komaj jadra. Takoj po vzletu je že “fajt” za pozicijo v šibkem termičnem dviganju. Skupaj z Blondijem se premakneva po gorski verigi nekaj kilometrov na sever kjer prebijemo inverzijo in se spravimo na cca 2200m. V tem trenutnu se nam v dviganju pridruži še Aljaž in štartamo. Zapodimo se v disciplino kot druga skupina. Praktično smo skoraj celotno diciplino le na glajdu z uravnavanjem hitrosti. Letimo zelo tekoče.
Ves čas se le nekoliko bojim, da bi se nam kje zataknl. Tekme bi bilo za nas tako konec. Ne, vse gre tekoče. V cilj se zapodimo zelo hitro.
Na svoji poti smo ravno v ciljnem doletu ujeli prvo skupino. Aljaž z najboljšim časom 1:12, Blondi 1:15 in nekaj sekund, Suša 1:15:26 itd. V prvi skupini je bil najhitrešji Francoz Maxim aka MiniMax. Čeprav smo bili hitrejši je dobil zelo dobre točke za “zgodnjo ptico”, early bird in tako zasedel drugo mesto.
Tekma je bila zelo tekoča. Mislim, da so bili praktično vsi v cilju.
Ostali naši tekmovalci so imeli ravno tako zelo dober čas, z nekaj minutami zaostanka.
Jutri gremo na drug štart proti Chamonixu.
lep pozdrav
Primož Suša

 

Nekaj kratkega – piše Gašper Prevc
Ker moramo biti čez 15 minut v bazi in pripravljeni za prevoz proti štartu, bo report kratek. Včeraj ga zaradi žura po letenju nismo bili sposobni sestavit… Tudi tokrat se organizator ni preveč izkazal, v zrak smo šli prepozno (15.30), pozno popoldne se je pokrilo tako da smo večino dirke odleteli na vetru in v slabih termičnih pogojih. Prvi skupini se je še uspelo pobrat po povratku čez jezero nazaj, vsi ostali smo bili obsojeni na razdaljo 36 km. Aljaž se je z Wysom tolkel za zmago, pol ure kasneje jih je nadletel Peter Frauenshuh, ki je kot edini zaključil z včerajšnjo dirko. Točke ostalih so slabe, tako da bomo verjetno padel DISCARD – če v naslednjih dneh ne bo več napak!

Prekletstvo dobrega trening dneva – piše Gašper Prevc

se nadaljuje! Današnja dirka je odpovedana zaradi pokritosti in močnega vetra. Tako da nimam kaj pisat, raje objavim tale vic, ki sem ga pravkar prejel po mailu:
Dobijo se Švicar, Francoz in Slovenec. Dogovorijo se za preizkus. V sedmih minutah naj bi zlikali srajco, pojedli 1 kg kruha in seksali z ženo. Švicar: najprej zlika srajco, poje kruh in … izteče se 7 minut. Francoz: najprej poje kruh, zlika srajco in ……. izteče se 7 minut. Slovenec: da ženi zlikati srajco in dokler jo od zadaj natepava, uspe pojesti kruh v 7 minutah.

POANTA :
Švicar: najprej posel, nato hrana, če uspe, še ostalo…
Francoz: najprej hrana, nato posel, če uspe, še ostalo…
Slovenec: če ne jebeš tistih, ki delajo, se ne boš najedel kruha!

SLO-TIM vam želi uspešen teden!

 

 

 

Hrgatove črne napovedi – piše Primož Suša

Današnji dan ni obetal kaj veliko. Na štartu je pihalo precej iz prave smeri, meteo postaja je javljala 30km južnega vetra, kar za to območje baje ni dobro. Nad nami so se risali cirusi medtem ko so proti nam v daljavi prihajali kastelanusi. “Popoldne bodo nevihte” pravi Hrga. Komisija nam določi disciplino v dolžini 58km. Vsakemu pilotu pa se šteje individualni štartni čas. Precej nepriljubljena zvrst zračnega štarta v jadralno padalskih krogih. Zakaj je tako. Jadralno padalo leti počasi in z slabim drsnim razmirjem v primerjavi z jadralnimi letali.

Če namreč pilot odleti nekaj minut pred drugim, ne bo imel časa, da bi drugim za njim pobegnil kar pomeni, da jim praktično podari 4 minute. Kakorkoli, disciplina se mi je v zraku zdela precej preprosta, letenje lahko, verjetno zaradi vseh črnih napovedi in opozoril francoskih kolegov. Med tekmovanjem nad nas prihajajo črni oblaki Hrgatovih ploh. Osebno se mi situacija ni delovala nevarno za tekmovalce, saj smo bili že skoraj vsi na pristanku. Tekmovanje je bilo vseeno prekinjeno, ker se tekme z individualnim časom po pravilniku ne da ustaviti. Špekuliramo da bi zmagal Aljaž, saj je štartal v drugi skupini, priletel pa med prvih 5…
Cegi je v cilj priletel v odlični poziciji med prvih 4. kaj več pa ni jasno zaradi individualnih časov…
lep pozdrav
Primoz Susa

 

 

JA TOP TA-STAR – piše Matej Ceglar

Danes smo mel trening dan. Odpravmo se iz Lizkine hišce okol 12:00! pa nč nismo zamudil, logiko da se mudi že ob devetih smo kr doma pustil, kombi štarta šele ob dveh, medtem ko že polno tičkov malini okol nižjega štarta vključno z Aljažem, ki se mora ukvarjati z novim prototom.
Bano ter Suša se morata ukvarjat z fotkanjem novega Artika 2, medtem ko greva s Prevcem trenirat NA PUNO.Po štartu se čudn pobiramo  neki na dinamiki neki na balončkih neki na nevem na kaj po makadamu in traja kr dolg da se spravmo na 2000m  ko preskočmo na sosedni kucl pa se hitro znajdemo POD bazo, kjer se začne pustolovščina Petra Pana, Ceguja, Kaspeerja in Jassena, ki nas pele razkazat teren, z čudovitim razgledom, saj smo letel en grebenčk pred Mont Blancom pa smo ga kuukal cel cajt in njegov čudovit ledenik na drugi strani pa še Ženevsko jezero. Letenje je top tastar in ne vem kaj naj sploh še napišem, z Kassperjem slediva Jassenu misleč da on pozna teren in vmes se slikamo cel cajt v vseh mogočih mikavnih pozah in vsi smo veseli kako smo lepi. Najbolj mi je všeč da smo pustil doma tud predsodke kje se leti, ker smo leteli ma čist po vseh straneh hribov in prime kjer si ponavad tud v sanjah nebi predstavlu. Tako sestavmo en lep FAI trikotnik 56km, to je nekaj kar vi zelo poredko vidite (by Gašper) in na konc se pelemo še nad čudovito jezero Annecy  kjer se spet slikamo do onemoglosti in šefe Mac-pare bo zlo vesel tko kot naš IgorčekJ
Ja tako nekak je zgledu trening dan, pol se gremo prijavt v office, kjer spet »dobimo« Advansove torbice in nekak fantje že obupavajo, da bi blo fajn spet kako majco dobit, ker edin še Cegu pa Kassper (za praznike) greva mal na faks.
Men je kle tko lepo, da se bom kr sm preselu tko da je čist možn, da naslednji report napišem za Francozko reprezentanco.
Poleg vsega pa še Suša danes praznuje RD in je že neki v zraku, kar nam daje dvom v jutrijšno dirko.
Sam Gašperja pa neki mot: mi odletimo lep 56km trikotnik in na OLCju ne bo nobenega komentarja, ko pa Erzo objavi svojih preletaških 3km iz svojih nepoznanih etno štartov pa takoj dobi deset komentarjev!
Jassenu je na žalost zmankal baterije in nismo mogl dobit fotk vendar vam oblubmo, da jih boste lahko kmalu občudovali.

 

 

Pri Elisi – piše Gašper Prevc

Po samo tednu dni pavze se vam danes javljamo iz drugega konca Evrope, kjer se bo jutri začel drugi “kvalifikacijski cikel” svetovnega pokala za grande finale septembra v Italiji. V goste nas je sprejela “championesa” Elisa Houdry, ki je bila videti kar utrujena po napornem tednu dajanja intervjujev pred tekmo za radio, tv, časopise… V nedeljo bo dala intervju celo za nacionalno francosko TV. In mi to osebo poznamo!!! Po prebiranju prispele pošte njenih oboževalcev nas je namestila v izpraznjeno domovanje (njena starša spita zraven hiše v kamperju:) in prebrala vremensko napoved za lahko noč… Ne izgleda slabo, sploh danes ne. Sicer je pa za Annecy baje nenapisano pravilo, da se na trening dnevu vedno dobro leti, za tekmovanje se pa vremenko “sfiži”.

Držite pesti za dober nastop SLO-TIMa
Gašper

Po dveh dneh pavze zopet akcija na Turškem nebu. Organizator nas zaradi severnega vetra pelje na spodnji manjši štart. Sestavijo nam 74km dirko čez ravnino na drugo stran in nazaj. Problemi so se začeli že takoj po štartu, kjer se je bilo zelo težko pobrat. Najbolje od SLO-teama začne Cegu, ki celotno dirko fura spredaj, mi pa se počasi prebijamo naprej. Na koncu Urban pripelje prvi v cilj a ga zaradi hitrega tiča nabije makaroner. V cilju pa celoten SLO-team. Prevc pravi da jutri gre prvi u luft in jim pokaže jajca.

Rezultati

4. in 5. dan – piše Jože Molek

Danes je vetra manj, vendar so napovedovali možnost kratkotrajnih ploh. Sledil je odhod na nižji štart. Parawaiting so nam kot vse dni do sedaj popestrile red bull punce in disko na štirih kolesih (red bull hummer z DJ mizo na strehi). V času briefinga je kmalu po vzletu pod štart strmoglavu wind dummy. Stvar je izgledla kar hudo, možak pa je končal v bolnici z zlomljeno nogo. Pretreseni od videnega in bližajoča se ploha, je botrovala skenslanju tekme in povratek v dolino. Za jutri je napoved boljša, manj vetra in več sonca, baje bomo leteli.

Včeraj 3.6.2009

Napoved je že zjutraj kazala na močnejši veter, zato je bila tekma skenslana na brifingu v dolini. Da se ne bi preveč dolgočasili, je organizator poskrbel ogled eno uro oddaljenega mesta, nato so nam častili bolj revno kosilo in nas peljali gledati eno močvirnato lužo. Stvar naj bi bila nekakšen narodni park, čeprav ni zgledala glih ‘bogvekaj’. Pihalo pa je res fanj. Po večerji v našem najbolj priljubljenem baru, nas je zamikal večerni počitek v ponvicah ‘bombažnega gradu’ (Pamukkale – prevod). Opogumljeni in v zavetju teme smo se podali po kalcitni steni navzgor, kjer smo izvedli prvi vzpon po slovenski smeri (sej majo tudi urejene poti, sam tam pobirajo davek). Splezamo dobršen del vzpona proti vrhu, kjer ugotovimo, da je vode precej manj kot podnevi in še tako topla ni kot je bila prejšnji dan. Vseeno namočimo bose tačke v korito in odpremo pirček in uživamo v nočnem pogledu. A že kmalu nas zmotijo baterijski snopi varnostnikov (očitno jih je prebudilo naše glasno občudovanje znamenitosti in efesa). Zadnji čas se odločimo za dvig riti in gas proti vznožju. Na dnu se prelevimo v ta prave turiste in parček (tudi francozinja je bla z nami). Za nami prisopiha prešvican varnostnik, ki pa očitno ni prepoznal naše kameleonske kamuflaže. Padalsko-filozovsko-politična debata je trajala še pozno v noč.

TASK 3 – piše Gašper Prevc

Po včerajšnjih 11 minutah letenja in pristanku v kanjonu je danes šlo mnogo bolje, višje, dlje, hitreje, …  Pičili smo proti vzhodu, skupna razdalja 115km. Tudi do doma je bila dolga, sploh za Sušo in Moleka, ki sta se usedla malo pred ciljem in sta se v našo Yuildsishan bazo vrnila pred nekaj minutami. Zdaj ju Aljaž šola, kako je treba letet da se pride do cilja in do zmage – danes je bil namreč prvi v cilju, mogoče to ne pomeni zmage, ker se je po začetni napaki skupaj z Urbanom in Ceglom »šlepal« nekaj km za vodilnimi in ima slabši early bird faktor.

Drugi Slovenci smo po early birdu med boljšimi, smo celo tekmo lepo peljali v ospredju, za cilj pa nismo bili dovolj odločni, ker je kazalo zelo slabo. Aljaž je porinu na vse ali nič in se mu je računica sešla, z Jurijem sva bila v isti višini ampak sva še povrtavala in prišla v cilj 10 minut za Aljažem. V najini skupini se je privlekel še Urban nekaj metrov nad tlemi in Cegi nekaj metrov za nami. Med Aljažem in nami pa je prišla skupina cca 10-15 pilotov s Podobnikom in DULETOM!, ki dokazuje da NOVA leti. To se bo še prodajal.

Včeraj smo posneli nekaj video materiala, na youtube ne moremo dat ker tu v Turčiji ne dela, na VIMEO smo pa po 16 urah še vedno v čakalnici za objavo.
http://www.vimeo.com/4957662 – report
http://www.vimeo.com/4957768 – kanjon

TASK 2 – piše Jože Molek

Danes zafuk! Že na štartu je bila kriza, saj je bilo kar težko pobrat. Od naših sta pocurela Prevko in Aljaž, drugi smo se pa spajsali, vendar smo eni zato zamudili na štartni pilon. Prvih 55 km dirke je bilo sorazmerno enostavne, zato sem porival iz švoh stebrov najprej, da bi polovil prvo grupo. In ta taktika je kar ratovala vse do začetka drugega ravninskega dela. Je bilo treba letel 20 km na ravnino proti vetru. Sem že takoj porinil v steber vodilne grupe (sem že upal, da se jim pridružim), a sem na žalost namesto dviganja fasal -4 m/s dol.

Sledilo je malo premetavanja v vetru in curaža. Sem pokuril jokerja (baje se bo ena dirka odštela). Sem pa bil zato nagrajen s sprehodom skozi starodavni Hieropolis in banjice Pamukale. Že samo zaradi tega se je splačalo priti sem. Fotke pa bodo, ko pridem domov. Od naših je bil najboljši Primož P., tretji. Fant leti super, pa še za cunjo (Boom 6) pravi, da leti kraljevsko. Uradno sta bila v cilju še Cegi (24.) in Jurij (29.), neuradno pa še Bano in Dule, a sta ciljno črto prečkala že po izteku časa za dirko (deadline time). Tu je organizator naredu zafuk, saj je bilo za 89 km dirko na voljo le 3 h in 50 min. Glede na precej zahtevno disciplino, je bilo to očitno premalo, saj je vsaj 10-15 tekmovalcev priletelo v cilj po izteku časa. Aja, smo pa po dirki rešili eno Američanko iz krempljev Turka, ki je za 15 km taksiranja zahteval 25 €. Za nagrado so eni dobili sladoled (kdo, pa naj ostane skrivnost). Stiskajte pesti, da vam bodo pordeli členki – zaenkrat očitno ne stiskate dovolj 🙂

Razultati TASK 2

Task 1 – piše Jože Molek

Dons 83km, pomoje sm okol 20. Odletu v 2h10′. Najbolši naš Bano, Beluga 2min pred mano, Prelac in Moleki 2min za mano, Aljaž, Suša, Đuro, Misty pa bolj uzad. Ubistvu sm zadovoljen z grenkim priokusom, k sm bil umes ful bolš naštelan, sam jebi ga tak je lajf, pa še s padalom nism najbolj zadovoljen. Zaenkrat kaže da je Gin tista taprava raketa, za niviuka se kle prehitr leti,… upam da bo tko vsak dan:) Beluga naj bi bil okol 10, zase ne vem, ker smo šli iz 3600 v ciljni dolet in sm ga žgal da sm jih ene 20 prehitu.[HA HA, ene 3,4 mogoče res – komentar Prevkota]. Drugač sm bil med tekmo skos fajn naštelan, na najbolj oddaljeni tački sm bil praktično tm tm 3. sam sm naredu napakico (5′) ker sem se odloču nazaj it bolj po ravnini in sm mogu pol vrtet 2-3 namest 6 in nas je tko bolj po kuclčkih grupca preskočila, v njej Bano in Beluga. Mal me jebe padal k planira bl za en kurc, ful se useda po ravnini tko da če želim bit uspredi moram res forsirat na puno, takoj po pilonu me je prčakala kravatka tko da sm mogu stolirat in pokurt še ene 100m, je pa pol nakonc nudil posebno zadovoljstvo k sm ga v cilj pičil mimo drugih.
Še oglas za vse gorence: Spim v hotelu zajtrk, večerja in še bazen povrh za 14 evrčkov na noč! Kr fajn ne?

Tako je zgledala tekma skozi oči Cegija. Je pa res, da smo ga fanj žgal, povprečna okol 35 km/h, pa to naj bi blo ravninsko letenje. Rezultate še čakamo. Je pa prav zanimivo spremljat nivo kakovosti pilotov na PWC. Praktično nobeden ne scuri, pa klapa ga tud žge. Letiš na pol gasa, pa se mimo peljejo kot pri norcih. Joj joj, je treba še bolj pohodit … Mejde in držte pesti za čim boljše rezultate.

Rezultati TASK 1

Trening dan – piše Jože Molek

Yilzihan hotel: 6 slovenčkov in ena francozinja na fotelčkih, en slovencelnj pa se skriva v sobi. Muči nas dilema, kako naj se je lotimo ??? Včeraj se je šov začel že na Brniku, ko so puranji letalski družbi nikakor nismo mogli dopovedati, da imamo v ruzakih gugalnice, ne pa športne opreme, kot so bili obveščeni pri puranih. Obveljala je njihova, naše denarnice so pa bile olajšane za 60 €. Vse je enkrat prvič. Jeklena rjuha nam je bila drugače kar naklonjena, tako da smo brez vseh pretresov prijadarali na Cardak Denizli. Organizator nas je presenetil z organiziranim prevozom v 80 km oddaljeni Pamukale z dvema minibusoma. Današnji trening dan je minil v stilu, namotaj do baze in gas v cilj na pir. Prvi stik s puranjim kraljestvom je bil kar vzpodbuden. Jutri bo šlo za res. Še vedno nismo rešili dileme: en PIR na mizi in 8 kandidatov …