PWC Turčija, Denizli 2009

by ·Komentarji so izklopljeni za PWC Turčija, Denizli 2009

Po dveh dneh pavze zopet akcija na Turškem nebu. Organizator nas zaradi severnega vetra pelje na spodnji manjši štart. Sestavijo nam 74km dirko čez ravnino na drugo stran in nazaj. Problemi so se začeli že takoj po štartu, kjer se je bilo zelo težko pobrat. Najbolje od SLO-teama začne Cegu, ki celotno dirko fura spredaj, mi pa se počasi prebijamo naprej. Na koncu Urban pripelje prvi v cilj a ga zaradi hitrega tiča nabije makaroner. V cilju pa celoten SLO-team. Prevc pravi da jutri gre prvi u luft in jim pokaže jajca.

Rezultati

4. in 5. dan – piše Jože Molek

Danes je vetra manj, vendar so napovedovali možnost kratkotrajnih ploh. Sledil je odhod na nižji štart. Parawaiting so nam kot vse dni do sedaj popestrile red bull punce in disko na štirih kolesih (red bull hummer z DJ mizo na strehi). V času briefinga je kmalu po vzletu pod štart strmoglavu wind dummy. Stvar je izgledla kar hudo, možak pa je končal v bolnici z zlomljeno nogo. Pretreseni od videnega in bližajoča se ploha, je botrovala skenslanju tekme in povratek v dolino. Za jutri je napoved boljša, manj vetra in več sonca, baje bomo leteli.

Včeraj 3.6.2009

Napoved je že zjutraj kazala na močnejši veter, zato je bila tekma skenslana na brifingu v dolini. Da se ne bi preveč dolgočasili, je organizator poskrbel ogled eno uro oddaljenega mesta, nato so nam častili bolj revno kosilo in nas peljali gledati eno močvirnato lužo. Stvar naj bi bila nekakšen narodni park, čeprav ni zgledala glih ‘bogvekaj’. Pihalo pa je res fanj. Po večerji v našem najbolj priljubljenem baru, nas je zamikal večerni počitek v ponvicah ‘bombažnega gradu’ (Pamukkale – prevod). Opogumljeni in v zavetju teme smo se podali po kalcitni steni navzgor, kjer smo izvedli prvi vzpon po slovenski smeri (sej majo tudi urejene poti, sam tam pobirajo davek). Splezamo dobršen del vzpona proti vrhu, kjer ugotovimo, da je vode precej manj kot podnevi in še tako topla ni kot je bila prejšnji dan. Vseeno namočimo bose tačke v korito in odpremo pirček in uživamo v nočnem pogledu. A že kmalu nas zmotijo baterijski snopi varnostnikov (očitno jih je prebudilo naše glasno občudovanje znamenitosti in efesa). Zadnji čas se odločimo za dvig riti in gas proti vznožju. Na dnu se prelevimo v ta prave turiste in parček (tudi francozinja je bla z nami). Za nami prisopiha prešvican varnostnik, ki pa očitno ni prepoznal naše kameleonske kamuflaže. Padalsko-filozovsko-politična debata je trajala še pozno v noč.

TASK 3 – piše Gašper Prevc

Po včerajšnjih 11 minutah letenja in pristanku v kanjonu je danes šlo mnogo bolje, višje, dlje, hitreje, …  Pičili smo proti vzhodu, skupna razdalja 115km. Tudi do doma je bila dolga, sploh za Sušo in Moleka, ki sta se usedla malo pred ciljem in sta se v našo Yuildsishan bazo vrnila pred nekaj minutami. Zdaj ju Aljaž šola, kako je treba letet da se pride do cilja in do zmage – danes je bil namreč prvi v cilju, mogoče to ne pomeni zmage, ker se je po začetni napaki skupaj z Urbanom in Ceglom »šlepal« nekaj km za vodilnimi in ima slabši early bird faktor.

Drugi Slovenci smo po early birdu med boljšimi, smo celo tekmo lepo peljali v ospredju, za cilj pa nismo bili dovolj odločni, ker je kazalo zelo slabo. Aljaž je porinu na vse ali nič in se mu je računica sešla, z Jurijem sva bila v isti višini ampak sva še povrtavala in prišla v cilj 10 minut za Aljažem. V najini skupini se je privlekel še Urban nekaj metrov nad tlemi in Cegi nekaj metrov za nami. Med Aljažem in nami pa je prišla skupina cca 10-15 pilotov s Podobnikom in DULETOM!, ki dokazuje da NOVA leti. To se bo še prodajal.

Včeraj smo posneli nekaj video materiala, na youtube ne moremo dat ker tu v Turčiji ne dela, na VIMEO smo pa po 16 urah še vedno v čakalnici za objavo.
http://www.vimeo.com/4957662 – report
http://www.vimeo.com/4957768 – kanjon

TASK 2 – piše Jože Molek

Danes zafuk! Že na štartu je bila kriza, saj je bilo kar težko pobrat. Od naših sta pocurela Prevko in Aljaž, drugi smo se pa spajsali, vendar smo eni zato zamudili na štartni pilon. Prvih 55 km dirke je bilo sorazmerno enostavne, zato sem porival iz švoh stebrov najprej, da bi polovil prvo grupo. In ta taktika je kar ratovala vse do začetka drugega ravninskega dela. Je bilo treba letel 20 km na ravnino proti vetru. Sem že takoj porinil v steber vodilne grupe (sem že upal, da se jim pridružim), a sem na žalost namesto dviganja fasal -4 m/s dol.

Sledilo je malo premetavanja v vetru in curaža. Sem pokuril jokerja (baje se bo ena dirka odštela). Sem pa bil zato nagrajen s sprehodom skozi starodavni Hieropolis in banjice Pamukale. Že samo zaradi tega se je splačalo priti sem. Fotke pa bodo, ko pridem domov. Od naših je bil najboljši Primož P., tretji. Fant leti super, pa še za cunjo (Boom 6) pravi, da leti kraljevsko. Uradno sta bila v cilju še Cegi (24.) in Jurij (29.), neuradno pa še Bano in Dule, a sta ciljno črto prečkala že po izteku časa za dirko (deadline time). Tu je organizator naredu zafuk, saj je bilo za 89 km dirko na voljo le 3 h in 50 min. Glede na precej zahtevno disciplino, je bilo to očitno premalo, saj je vsaj 10-15 tekmovalcev priletelo v cilj po izteku časa. Aja, smo pa po dirki rešili eno Američanko iz krempljev Turka, ki je za 15 km taksiranja zahteval 25 €. Za nagrado so eni dobili sladoled (kdo, pa naj ostane skrivnost). Stiskajte pesti, da vam bodo pordeli členki – zaenkrat očitno ne stiskate dovolj 🙂

Razultati TASK 2

Task 1 – piše Jože Molek

Dons 83km, pomoje sm okol 20. Odletu v 2h10′. Najbolši naš Bano, Beluga 2min pred mano, Prelac in Moleki 2min za mano, Aljaž, Suša, Đuro, Misty pa bolj uzad. Ubistvu sm zadovoljen z grenkim priokusom, k sm bil umes ful bolš naštelan, sam jebi ga tak je lajf, pa še s padalom nism najbolj zadovoljen. Zaenkrat kaže da je Gin tista taprava raketa, za niviuka se kle prehitr leti,… upam da bo tko vsak dan:) Beluga naj bi bil okol 10, zase ne vem, ker smo šli iz 3600 v ciljni dolet in sm ga žgal da sm jih ene 20 prehitu.[HA HA, ene 3,4 mogoče res – komentar Prevkota]. Drugač sm bil med tekmo skos fajn naštelan, na najbolj oddaljeni tački sm bil praktično tm tm 3. sam sm naredu napakico (5′) ker sem se odloču nazaj it bolj po ravnini in sm mogu pol vrtet 2-3 namest 6 in nas je tko bolj po kuclčkih grupca preskočila, v njej Bano in Beluga. Mal me jebe padal k planira bl za en kurc, ful se useda po ravnini tko da če želim bit uspredi moram res forsirat na puno, takoj po pilonu me je prčakala kravatka tko da sm mogu stolirat in pokurt še ene 100m, je pa pol nakonc nudil posebno zadovoljstvo k sm ga v cilj pičil mimo drugih.
Še oglas za vse gorence: Spim v hotelu zajtrk, večerja in še bazen povrh za 14 evrčkov na noč! Kr fajn ne?

Tako je zgledala tekma skozi oči Cegija. Je pa res, da smo ga fanj žgal, povprečna okol 35 km/h, pa to naj bi blo ravninsko letenje. Rezultate še čakamo. Je pa prav zanimivo spremljat nivo kakovosti pilotov na PWC. Praktično nobeden ne scuri, pa klapa ga tud žge. Letiš na pol gasa, pa se mimo peljejo kot pri norcih. Joj joj, je treba še bolj pohodit … Mejde in držte pesti za čim boljše rezultate.

Rezultati TASK 1

Trening dan – piše Jože Molek

Yilzihan hotel: 6 slovenčkov in ena francozinja na fotelčkih, en slovencelnj pa se skriva v sobi. Muči nas dilema, kako naj se je lotimo ??? Včeraj se je šov začel že na Brniku, ko so puranji letalski družbi nikakor nismo mogli dopovedati, da imamo v ruzakih gugalnice, ne pa športne opreme, kot so bili obveščeni pri puranih. Obveljala je njihova, naše denarnice so pa bile olajšane za 60 €. Vse je enkrat prvič. Jeklena rjuha nam je bila drugače kar naklonjena, tako da smo brez vseh pretresov prijadarali na Cardak Denizli. Organizator nas je presenetil z organiziranim prevozom v 80 km oddaljeni Pamukale z dvema minibusoma. Današnji trening dan je minil v stilu, namotaj do baze in gas v cilj na pir. Prvi stik s puranjim kraljestvom je bil kar vzpodbuden. Jutri bo šlo za res. Še vedno nismo rešili dileme: en PIR na mizi in 8 kandidatov …