Dnevi se iztekajo. Po Windguruju.cz naj bi pihalo 3m/s, Peter je rekel pomnoži z 2, pa bo pihalo mal manj (kot 6). Ob 7h s pousade; dan brez baz in namerimo 9.9 m/s šus. Kriteriji za štartat se zvišujejo. Spodej in spredej, kjer se postavim, mi 2x z dvignenim padalom ne uspe odletet. Naš asistent je zelo uporaben, ampak včas bi blo pa bolš, ko ga ne bi bilo. Mega je že postavil tezo,

 

{gallery}preleti/2009/brazil/15_1{/gallery}     

zakaj ne pograbi celega štarta vseh vejic. Potem ga ne bi rabil. Tako vejico pobere iz zamežlanih štrikov in jo vrže 2 m stran, da jo še isti dan, isti pilot, v istem štartavanju še 1x pobere. Jaz zdej preobrnem krilo padala. Asistent Zedoido in še en, mi strokovno obrneta padalo, približno tako, kot ko se pobrana, ko se vseje repo. Ne dam dost glihe. V zraku pa vidim kakšno kilo, dve, več(?) zemlje v polovici krila, ki smo jo pridelali. Mam kar flape dol, 10 cm padala na koncu pri komandah visi od teže dol. Še lepo v začetku vrtim, nakar se mi zazdi, da ne pelje dobro, tako modificirano krilo in se poberem dol, itak ne gre  pokonc, ni baz. Okol patujske velike skale letim in ostalim pokažem, kje je danes edina uporabna termika na gori. Kasneje po 12h, se naredijo baze kot treba. Emil zraven mene, Mega danes ves divji na 80 km, Edvin prav tako (divji) 130 km. Toliko zaenkrat, doma bojo kvečjemu opolnoči, je šel Emil ponju.

Sam Emil je danes dolgo zlagal padalo, je reku, da ga je že za damu (domov). Itak je že tud omenil, da v Brazilijo pride samo še v Rio (jaz ga sumim, da se je neki zgodilo, un dan na 3600, 1000 m v bazi, sam pravi da ne). Zato se odpraviva na patujsko Copacabano, kjer je danes res živo, da se pripravi na Rio. Perejo (na roke) in sušijo se cune (cunje, oblačila) in kopamo se. Ta zahodni svet je res sprevržen, ko imaš otroka in greš z njim plavat mu moraš kupit rokavčke. Tu imajo otroci šop zvezanih (liter, 2) plastenk in to je to. Kako enostavno je življenje in 3 mulčki pridejo na kopanje s tremi osli, da jih jest hecam, če so skupaj seis (6) amigos. Ena tamala (tista, ki je nimam slikane s plastenkami, se mi ni zdelo) pa slika z mojim fotoaparatom dokler ne zmanjka in baterij in prostora.

Tako s tem dopisom tudi odpiram Predhoden razpis za Patu 2010, saj se bojim, da bom šel drugo leto sam!!!!! 
 

{gallery}preleti/2009/brazil/15{/gallery}      

 {gallery}preleti/2009/brazil/13_1{/gallery}   

Jest, ki pa ne šparam besed hitr dodam, da bosta pol pač skupaj fehtala pod klancem pod cerkvijo J. Mega kot prvi zajadra, prvi tud pobere do baze 1300, se zapelje čez, ter direkt v podn. Jaz kot drugi do baze , čez goro pa ves previden vrtim neko nulo na 800, dokler nazaj do baze. Potem se sprehajam samo pod začrnjenimi deli oblakov (je čist oblačno, ajde 7,5/8) in skoraj povsod gre lepo gor. Lepo naredim v prvi uri 25 in v drugi 50km. Pri Rialchotu je celo nekaj sonca (6/8) po tleh in prav grdo zacurim pod 600, a se poberem in spet sem pod začrnjenimi deli oblakov. Od tu naprej človek pričakuje več sonca, pa se zgodi, da ga je spet manj in celo nič. Tako se po 75 km v tretji uri spod baze zapeljem v podn na 85 km špure, olcja cca 90. 8km po cesti čez Potiretamo. Zdelo se mi je, da bi lahko bil ta dan. V naslednje pol ure se pokaže mal  sonca , pa spet čist zapre. Emil klasika Godeiro, Mega v drugo tudi, Edvin 35 km med Umarizal in Rialcho da Cruz. Ja, treka pa ni, čeprav vestno pobrišem vse……m.j.j.š. Sem že skoraj miren okol tega.

Na fazendi, kjer se vležem obirajo kastanje za katere sem mnenja da so »naši« indijski oreščki. Rastejo na drevesih in ne pod zemljo, kakor arašidi. Imajo dodaten plod rumeno-rdeč na katerem je pripet orešček v zeleni lupini. Iz plodu delajo marmelado, orešček je treba sušiti morda celo pražiti, da je za jest. Drevesa so edina zelena, ki jih je več skupaj in jih porajtaš ter sem jih večkrat posnel iz zraka, saj nasadi izstopajo  pokrajini. Drevesa očitno ne potrebujejo veliko vode ali pa imajo globoke korenine.  

{gallery}preleti/2009/brazil/13{/gallery}  

 

Zdi se da bo močan veter, tako kaže, ko nabija okol vogalov v pousadi. Res je vetra 10m/s – izmerjenega z napravico za katero menim da kaže premal. Ja, Rabič bi šel. Mi pa se odpravimo na križ na patujski gori. Za vodiča je seveda Zedoido (Nor), ki je raje to, kot pa Papagajo. Gor in dol hodimo 2h, po vročini skoz goščave, da še piha nič in je še huje.

 {gallery}preleti/2009/brazil/12_1{/gallery}  

Ves navdušen nam pokaže tal, ki je prav njegov in na vrhu katerega, da bo naredil štart (vprašanje, če nima Rabič prstov vmes), ter še dve stvari zaradi katere se je splačalo sem gor: golo večje drevo, brez listja, mogoče kvečjemu z nekimi cvetki (?) pod katerim je ves čas pršelo (če bi rekel rosilo bi pretiraval- rosenje je več kot pršenje). Eno in edino. Ter opice (makako), ki jih vidimo le na daleč, slišimo pa tolikanj bolj, ko gremo 2x skozi predel, kjer so drevesa nekako bolj zelena, plus kaka palma in sploh. Na gori v nekakšnem kotlu z bujnejšo vegetacijo (okol in okol le redko kaj zeleno, razen palm) živijo opice, ki so po moje relikt-ostanek. Sam sem mnenja, da je ta predel Brazilije bil pred 500 leti drugačen z zeleno vegetacijo čez celo leto in posledično stalnim dežjem, ki pa se je začel umikat, ko so konkviskadorji rastje usodno razredčili. Te opice tezo samo potjujejo, saj živijo na zadnjem možnem področju daleč naokoli, nekoč pa so morale živet povsod.

Popoldne spet ful baze, nakar pa mogoče kar preveč pokrito in na večer zabito z oblaki, kot da bo dež, ki ga ni, menda pa, da je v Natalu. Mene popoldansko letenje ne zanima več, se šparam….

{gallery}preleti/2009/brazil/12{/gallery}   

Zdi se da bo močan veter in z rezervo gremo gledat gor in veter je ok. Poštartamo in vsi trije (Edvin za nami sam leti do Patuja- se mu tud ne da; je še zmatran od Morade Nove al pa od tega, da sta po novem z Gerlane skupaj v pousadi)  s slivniške naveze se hkrati dvignemo do baze, ki kar na 1500. Poženemo se čez goro, kjer pa ni tako super. Vrtimo vse po vrsti, samo da ne gre dol, ker ko začne jit dol, gre lahko v poden.

Informacije o letih

{gallery}preleti/2009/brazil/11_1{/gallery}  

Tu baz noče bit. Čeprav smo skupaj vsaj pol ure nazadnje ostanem mal višje sam (sta me zapustila) in grem. Zdaj že kakšna baza. Vrtim kot ubrisan in ko že skor na 1800, spet nobene baze naprej, da se samo zapeljem – mogoče da bi se lahko pobral na spodnjih 200 m, kjer nekaj žge, a popustim in grem pristat – nisem mogel več vrtit! DAN SE KASNEJE OB 12h RAZVIJE V PRAVEGA ZA 200, ČE NE ŠTEJEM TISTEGA KO SEM ŠEL 179, JE TO TRETJI OČITNI DAN!! Potreben sem počitka, če hočem odletet še eno 200, kar je min 7h letenja. Pristanem za fazendo Santa Rita, da me pride pogledat gospodar, medtem ko delavci delajo naprej. Potem me posadi na verando, seseka mi kokos, kasneje pa še jem z njimi, ko imajo ravno obed tudi delavci. Prvič pijem vodo, ki je mogoče in verjetno kar z jezera in preživim. Ko obljubim prijateljem tako sladoled (ki sem ga dolžan od prej) in večerjo (ki sem jo dolžan od prej) me prideta spet iskat, da se ne matram z mototaxiji, saj smo z reali na kratko, pa še zamenjati jih ne moremo nikjer. Še  1x sicer probamo v banki v Umarizalu; kaj jim bo poslovanje s tujimi valutami; za koga že, saj ni nikogar? Rubinaldo letos noče, ne more, ne upa menjati?; za plačilo storitev pa da bo evre na koncu vzel, sicer bomo lahko pri njem zastonj.

Rinka v vozišču služi (danes skoraj ne več) za privez vprežne živine, ko voznik parkira.

Grušt za preklado je res fenomenalen in trden (prečke iz vej)!

{gallery}preleti/2009/brazil/11{/gallery}