DIA (-1) -30.10.2009
Potem, ko smo ob 8 h štartali s standardnega pointa v Preložah (občina Divača) se pripeljemo na beneško letališče, kjer 14 h za Lizbono in od tam za Natal, kamor dospemo ob polnoči po SEČ oziroma ob 20h po njihovem cajti. Rentakari nas čakajo že na letališču – Carlos ne komplicira kot lani, pogoji so enaki in gas. Lanska pousada je bankrotirala, zato si omislimo novo in s Kusom se greva ob enih metat v oceanske vaaaaaaaaaaaaalove. Ekipa: Gerlane Mljač, Edvin Mljač, Emil Kos, Stane Bajt, jest – Erzo. Ščuka je zadnji moment odpadu zaradi ljubezni do domovine.
{gallery}preleti/2009/brazil/01{/gallery}
DIA 0 -31.10.2009
Dan, ki nikoli ne šteje, kot zares letalni, saj ob 6h zjutraj štartamo na 300 km pot: Natal – Patu. Tja prideš popoldne in lahko greš pogledat na štart. Če je dan normalen nažiga, če ne, je za scurit. Izjavil sem že, da se letos počutim kot bi šel na Slivnico; namesto Daneta je Edvin, ki pa bo prve dni manjkal, sicer je ekipa ista. Počutim pa se hendikepiran, ker Kuke (tako pravi Carlos) ni. Od 6h so na obali take baze, da je oblačno in potem se v notranjost s časom samo dvigajo. Bistveno pa je, da se vmes ne posušijo, kar je recept za 200plus! Na štartu zapiha močno gor ali pa švoh dol. To smo že vidl. Uspem štartat, Mega gre v grmovje in ostanem sam. Zunaj, v zanosu stran od hriba, ga zavijam na 2600, brez baze. Kot dogovorjeno pomislim tako na Rabiča, kot Ščuko, posebej še ker sta onadva lani v točno takih pogojih pobrala, jaz pa ne! Vsak pride na vrsto! Zavijam ga v začetku z urubuji, kasneje pa samo še z listjem, ki leti okoli mene in skoz štrike. In se vozim pod bazami (2800), noter v njej pa noče letet na 3. Jezera, pa so letos tako polna, da se nisem mogu znebit občutka, da je skoraj kot na Finskem. Bom nojč!
{gallery}preleti/2009/brazil/0{/gallery}