Mi ljudje ponavljajo: »Vežbaj PTM, vežbaj…« (in to fizioterapevti, kineziologi in seveda prijatelji padalci…). In vežbam…

Danes hladno in vse pokrito (nebo z oblaki, travnik spodaj pa z gnojnico).

In ko s težavo priracam na grič (od jutranjih trenažerjev na Soči se mi kolena kar šibijo…) ni danes tukaj niti sapice. Počakam. Nič.

In potem 3,4 korake, da mi Rook zagrabi in se zapeljem na travnik spodaj ravno na zunanji rob gnojnice.