Je preteklo že kar nekaj dni slabega vremena od zadnjega rehabilitacijskega poskakovanja.

Erzo me zjutraj spravi na obrate z vabilom na Lijak (kjer je sonček), ampak za zaresno letenje s težko opremo se še ne čutim dovolj fit in se raje odpeljem pod mojo trening krtino (čeprav je tudi danes v LJU vse zabasano). Vmes sem tukaj bil sicer kar nekajkrat, ampak po obilnem sneženju, taljenju in spreminjanju doline v gnojno močvirje ob večnem zlivanju zraka v bolj ali manj megleno dno doline, je danes prvič, da se mi zdi, da bom vsaj padalo postavil v vlago, ne pa v mokroto.

Ko se splazim iz LCja sem odločen, čeprav se hladen zrak tudi danes zliva po pobočju dol. Naložim si nabranega Rooka in odštorkljam z eno pohodno palico na vrh (bom pač odštorkljal še nazaj dol, če ne bo…).

Na vrhu pa, presenetljivo, občasno pihne celo gor. Razgrnem in počakam, da prav pihne … in se zapeljem v dolinico (kjer pa se zrak še vedno zliva dol).

Start in pristanek idealen, tako da sem tudi danes zadovoljen kot radio.