Že kar nekaj časa je že huda potreba, da bi šel v luft, ampak dokler sem moral nositi opornico in štorkljati z berglami, sem se držal nazaj, ker sem se bal, da si ne bi naredil dodatne škode. Pregled v petek je bil pozitiven in zdravnik (ki me je tudi operiral) je izjavil, da se naj “počasi začnem vračati v normalno življenje”. S tem najbrž ni mislil, da grem naslednji dan letet, jaz pa ga raje tudi nisem o tem konkretno spraševal…

Ob včerajšnjem naključnem srečanju s klapo v Avio Pubu me je Matejina pripomba, da gremo danes dvigovat padalo na Strmco, še dodatno spodbudila in ko se dopoldne slišiva, sem za. Saj bova samo malo vadila dvigovanje in hrbtni start.

Malo pred peto štartava z Matejo iz Fužin in na Uncu pobereva še Mega, ki nama bo delal družbo (in seveda skrbel za varnost, vzgojo in izobraževanje 🙂 ) in na Strmco. Ko stopimo okoli 18h iz avta, je v luftu Redstar s tandemom in še dva. Veter piha idealno laminarno in ko Mega odnese moj rukzak na startno pobočje (hvala Mega !), refleksno zgrabim še instrumente… Mega nama razprostre padalo in Mateja začne hrbtno dvigovati. Jaz pa imam kar težave s sedežem, ki ga skoraj 3 mesece nisem nataknil, preverjam trakce in se mi nekaj vse zapleta (najbrž nervoza…), ampak na koncu sem (skoraj pravilno) vpet. In ga za prvi poskus malo dvignem in razprostrem. V drugo gre kar sam gor, se idealno postavi, ustavim ga in stabiliziram, se počasi obrnem, padalo stoji popolnoma stabilno nad mano in ne morem se upreti. Rahlo stopim korak naprej in že lebdim v zraku (vse je bilo kot šolski primer 🙂 ). Tudi v sedež mi noge zdrknejo brez problemov…

V začetku je kar nekaj napetosti in prežanja na kakšen čuden nihaj ali trzaj. Pa je veter tako lepo laminaren in ravno prav močen, da komaj kdaj rahlo zagunca. Odpeljem se na Petriča in tam drajsam sem in tja, Mateja je tudi blizu (in se me izogiba 🙂 ). Počasi se sproščam. Ko sem nad vrhom Petriča, razmišljam, če bi kar potegnil proti Planini. Pa saj mi ni treba. Raje bom užival še tule na sončku… Sonce je vedno niže za Špilnikom. Odpeljem se čez sedelce proti Lipovcu in nazaj, spet naberem, pa še za Matejo daleč ven in nazaj. Ko sem spet ob Petriču, sem kakšnih sto m pod Matejo in mi ne uspe več pobrati. Ampak sonce je že zašlo in spodaj je že mrak in za prvič je bilo te pol urce kar zadosti.

Pristanem na uradnem pristanku, kjer se pozdravim z Redstarom, potem pa je že Mega tukaj in čez nekaj minut pristane še Mateja. Super! Kar ne morem verjeti, da sem spet letel… Mega mi pomaga pospraviti (v bistvu jaz njemu 🙂 ), potem pa še na zaključno čokolado in kakav…

Pa seveda hvala vsem spodaj za dobre želje… 🙂

Komentarji na OLC

• 1.Tom Slejko : Wuhu, pozdravljen nazaj!!! Je super lepo videt da si spet u luftu 🙂 [23.09.2013 19:37]
• 2.Gregor Žilnik : Bravo za comeback, kjer je volja je vedno pot 🙂 [23.09.2013 19:59]
• 3.Dani Gračnar : Dobrodošel!! [23.09.2013 20:01]
• 4.Luka Štusej : Tooooooo Zoran 🙂 Čestitke za povratek. [23.09.2013 20:19]
• 5.Jernej Zdešar : Mam mal slabo vest, ker te nisem prišel v KC obiskat, si nas najbrž takrat bolj rabu kot zdej. Maš torej v dobrem, če bom jaz v KC ne rabiš hodit. Želim ti dobro okrevanje. [23.09.2013 20:29]
• 6.Andrej Samsa : Super! [23.09.2013 21:01]
• 7.Uroš Novak : Hitro si se zrihtal,drugače sem pa videl ,da si bil skoz “on -line” Tooo ! [23.09.2013 21:29]
• 8.Janez Cimerman : TO KORENINA NE POZEBE!!!!! [24.09.2013 07:18]
• 9.Andrej Erznožnik : Rehabilitacija končana! Po moje si zadovoljen najmanj tolk kot Uki v nedelo. [24.09.2013 08:37]
• 10.Boris Delux : a bo tudi opis tega dogodka? kot ponavadi? [24.09.2013 10:12]
• 11.Mare Češnovar : Hahaha, mislim da sem v času tvoje “bolniške” letel manj kot desetkrat, skratka, z mojega vidika nisi kaj dost zamudil. 🙂 Pozdravljen nazaj, se vidimo. [24.09.2013 13:12]
• 12.Ljudmila Pintar : Pozdravljen nazaj Zoran, vesela zate! Ampak kar po pamet, “počasno vračanje v normalno življenje” je običajno bolj mišljeno za drugačne življenjske sloge 😉 [24.09.2013 15:09]