Zjutraj prva pokliče Mateja. Čimprej na Grmado, potem bodo nevihte. Erzo danes ne, ostali ja.

Ob 10h sem pri njej in z A-jem čez Horjul (zastoji zaradi nesreče na AC) do Vrhnike in pod Grmado. Manca z Ukijem pod Grmado. Mirko in Kastner in Mega že gor na start.

Ko pridemo gor, je tu še Kraševska jata (Gorazd, Marko in Rajko Sila) 🙂 . Ravno takrat prbije veter in napoved lokalcev in bližajoči grozeči oblaki kažejo, da smo zamudili (ali pa, da sploh danes pač ni pravi dan…).

Potem kar dolgo časa modrujemo in delno pospravljamo in spet odpiramo. Vmes veter pade, občasno sonček zamenja oblake in grmenje, mi pa še kar modrujemo. Ko se mi nekako zdi, da bi šel v luft kljub okolici in splošnemu mnenju (razen Mateje, ki se ji tudi zdi že kar sprejemljivo), začnem postavljati padalo, z namenom, da ga vsaj uredim in spet priklopim po včerajšnji nestandardni konfiguraciji (Rook s tangicami na vitlu) in pišastemu pakiranju…. To spodbudi Mega in Gorazda, ki hitro ponovno postavita in odletita: Mega in Gorazd in Mirko. Potem hitro še Uki in za njim jaz.

V zraku krasno dela, čelni veter je močan in lepo nabiram, vendar po nekaj zavojih začne kapljati (naberem že skoraj 200m). Mirko se spušča, tudi Gorazd je spodaj. Z Megom se odpeljeva nad polje (neha kapljati), vendar je nekako neprijetno razrukano in občasno sunkovito. Mega potegne ušesa in dol, midva z Ukijem pa mu tudi slediva (brez ušes).

Zoranov let

Ukijev let

Ko pristanemo, začne spet treskati s smeri Rakitne in počasi pospravimo. Preostali zgoraj se odločijo za ne. Potem imamo kar dolgo zaključno druženje v Planini, kjer v močnejšem nalivu analiziramo dogodke, dokler dež ne poneha…