Manca je že med mojo dopoldansko akcijo usklajevala čas in smer odhoda in dobiva se pod Gozdom. Občasno prbije po pristanku V (ampak sploh ne tako, kot zadnjih 2x 🙂 ) in skoraj obupava (relevantne postaje sicer že ves dopoldan javljajo J in obetajo krasno letenje, ampak…). Nekaj časa modrujeva, na koncu se le odločiva za gor.

Na startu piha z leve (zunaj konkreten V), pa ne piha, pa prbije, pa… Pa spet malo modrujeva. Lokalni znalac je sicer obljubljal, da bo, ampak ko on sam odleti, ne uspe nabrati kaj dosti nad start in se šejka sem in tja pred startom v močnem V vse do pristanka. Modrovanje zaključiva, ko pride ekipa JPK in se začnejo suvereno pripravljati (Igor Mlinar & …), ker bo…

Manca hitro zasede svoj prostor na startu, jaz zraven. Ob primernem sunku Manca lepo odleti, vendar kaj dosti ne zajadra in se odpelje na pristanek.

Jaz počakam, da malo bolj stabilno zapiha in potegnem in potem v stebru pred poseko najprej lepo naberem 200m. Potem steber zgine. Potegnem na V rob, kjer pa ne dobim nič in potem odcurim na pristanek.

Zoranov let

Manca mi pomaga pospraviti in se poslovi, ko si zagotovim prevoz gor po avto.

Danes nihče na Gozdu ni nabral, so pa leteli gori ob Kriški (s Krvavca in tudi z Golt…).

Današnja burja in napovedan sončen dan kar nekako odločita, da gre večina jate na Lijak.

Jaz do Mateje in Luka in na Vrhniko na Železniško. Ob 11h je Erzo že tam. Še Manca in Uki (in Aleš Mohorič) in proti Lijaku. Manca in Uki pobereta Mega, Samsa in Slejko s svojega konca direkt dol.

Še tik pred pristankom, kamor naročimo Božiča za prevoz, piha burja.

Na startu rahlo gor (nekaj – predvsem tujcev – starta in večinoma scurijo), potem se za nekaj časa skoraj čisto umiri. Pihne celo malo dol. Ko začne spet naraščati veter gor, začnemo postavljati. Odleti Mega, pa Erzo, Slejko in Samsa in še mi, preostali.

Takoj ko potegnem (hrbtno) in odletim, dobim lepo dviganje in steber na V robu in kmalu sem na 1500. Ta, prvi steber, je še najbolj soliden in enakomeren. Vse naprej je bolj živahno in sunkovito. Vozim se bolj zunaj, sem in tja, vendar predvsem lokalno, za kam odpeljati se ni… Kadar preveč zgubim, spet nad greben in popravim, vendar 1500 ne dosežem več. Občasno padem v resnični rodeo (posledica SV, SZ, ki se meša z JZ vetrom in termiko). Po uri in pol pristanem (še nad pristankom lepo drži in celo dviguje),

Zoranov let

ostali iz naše jate pa se mi potem pridružijo še drug za drugim.

Erzov let

Andrejev let

Ukijev let

Ko se vsi zberemo, še na zaključno druženje v Vipavo.

Že med potjo vidimo, da so nekateri manjkajoči člani jate odšli po svoje: Emil npr. na Javornik.

Emilov let

Doma pa OLC pokaže še Borisovo (in Habibijevo) neverjetno aktivnost na Zavrhu :-).

Borisov let

Habibijev let

Ko me zjutraj pokliče Mateja s predlogom za Gozd – takoj, ker potem bodo nevihte – ugotovim, da je že ob 07h klical Erzo. Ko okoli 9h pokliče drugič, je odletel že drugi start na Blokah in se odpravlja naprej.

Hitro se priključim Mateji in Luku in proti Gozdu. Še manjša Matejina družinska kombinacija, ki nam bo potem po planu rešila avto s starta v dolino. Karfijole so že velike, vendar zaenkrat kaže še OK. Na startu se dva pripravljata, enemu sesuje padalo, drugi elegantno odleti v močan V. Luka pomaga pripraviti padala. Mateja potegne, pa se ji kljub lepemu dvigu padalo noče lepo postaviti in prekine. Potem potegnem jaz, za mano je pripravljen Ciril (Ovsenik).

Kljub lepemu dvigu, me potunka, tako da komaj speljem iz poseke v zelo močan V, ki pa se dodatno še zliva dol. Potem pa skoraj scurim v poden. Pri peskokopu (že vozim proti pristanku) se malo naslonim na sleme in najdem dviganje +2. Po dveh obratih sem 100m više, spet na višini starta. Pogledam gor in vidim, da se za Gozdom dela ogromna temna baza. Ne vem, ali me zauga ali je to termika, ampak ne bi preverjal, tako da se odpeljem nad pristanek, pa me še kar dviguje. Obrnem se v veter (proti Golniku-Storžiču) in se s 5-10 pomikam naprej in naenkrat po liftu z -3 dol. Nad pristankom še rodeo (in spreminjanje smeri vetra) in stopim dol.

Zoranov let

Ciril je za mano v zraku in ga kljub vlečenju ušes še vedno dviguje. Končno se začne spuščati in s kar nekaj truda pristane… Mateja javlja, da zgoraj malo dežuje in kaj svetujemo. Ciril odsvetuje, jaz ji pa za primerjavo povem, da je približno tako, kot zadnjič, ko sva si oba želela čim prej dol…

Ko pridejo po mene, gremo še na familiarno kosilo, potem pa še na Stari vrh na kavo in sladoled (za letenje ni 🙁 ), na koncu pa v plohi v LJU …