Dopoldne se okoli LJU celo malo sonček pokaže. Na Štajerskem ga je več, ampak JZ nabija. Pokličem Erza, ki ima službene obveznosti (pa še kapljati začne, ugotavlja…). Mega tudi ne more pred 15h. Ker je okoli Logatca še vedno sonček, se spomnim na star dolg: Vrh pri Ravniku.

Ko pridem na Kalce, je že vse zabasano in proti Javorniku črnina. Na ovinku pod Ravnikom pustim LCja in s projektno robo po J pobočju do starta. Kravice so en žičnat kvadrat pod vršnim travnikom, tako da sem na startu sam.

Od Javornika proti Godoviču je že ena zavesa (dežja), zato pospešim. Občasno pihne močneje z leve s Kalc vzdolž doline (JV), občasno šibko gor (= napovedan JZ). Ko hočem že potegniti, škreblja po padalu in vidim, da se po njem drsa krt. Hitro ga grem strest, pa zleze v celico in po nekaj minutah je (upam ?) zunaj.

Še enkrat se naštimam, potegnem, lepo speljem na travniku in čez drevje nad dolino. Proti V me kar lepo drži (je čutiti dolinc), tako da kar malo zbijam, predno pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam že kaplja. V rosenju dobim štop, ki me zapelje gor do LCja.

Med namakanjem v toplicah moram  to, da danes ne dežuje, izkoristiti vsaj za kakšen skokec. In ker so megle skoraj do podna, je na bližnjem griču, pri hribu Skorno pri Šoštanju, prilika.

Nad anteno je že megla, doli v Florjan se pa lepo vidi. Po travi se cedi deževje zadnjih dni.

Previdno raztegnem Rooka, počakam, da vsaj malo pihne gor (SV) in potegnem po lepem, položnem, pokošenem in res mokrem travniku. Speljem in lepo zajadram nad gozdom, v desno čez progo in nad Pako, potem pa nazaj in na travnik zraven Florjana.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim na močvirnato mokri travi, do ceste in v dveh štop etapah nazaj gor po avto.

Je rekel Erzo, da moram nekaj napisati, sicer bo to dokaz prikritega delovanja. Ker jaz nisem tak kot on (ki nikoli nič ne napiše 🙂 ), bom nekaj napisal…

Me dopoldne pokliče Edo Pohl, da bi rad sprobal nov lahek zic na testiranju in kam pedlagam – baje da okoli Kamnika manj piha, pravi. Jaz sicer ne vidim ne na ALADINU, ne na postajah, da bi kje kaj manj pihalo, ampak sem takoj za stvar. Pokličem še Joneta, ki direktno s terena javi, da v Bistričici ni nobenega vetra, ampak gori, okoli Kamniškega pa piha…piha… (J – na Krvavcu sunki 18, na Ambrotu 12, Krim 18. Na Kredarici 144 km/h…)

Vsak s svojim avtom do Kamnika. Na Špici (cilj 1.) nimava kaj iskati, saj piha čisti J, torej bo gor čisto z leve.

Naprej do Godiča, kjer pustiva Edov avto. Piha skoraj nič. Z LCjem gori-doli-naokoli do Voverja. Tik pred startom je cestica zabasana s skalami  in nalagajočim bagerjem in kamiončkom in traktorjem s prikolico. Prisloniva LCja ob rob ceste in prisluhneva zgodbi lastnika (?) starta in okolice, kako smo padalci (ata Hančič) uzurpirali njegovo poseko in da bo ravno te dni začel zasajati čistino z mladim drevjem (če se ne bo kdo kaj z njim zmenil… 🙂 € ? )…

Na startu črno in sivo na Z, proti Kamniškemu vrhu in Krvavcu. Piha skoraj nič, pa skoraj gor, pa čisto z leve (V), pa skoraj močno, pa pride piš, da otresa jesensko listje naokoli in vse zašumi (brzovlak…), pa skoraj nič, pa… Edo kar začne vleči robo iz rukzaka – se mu zdi da je (!?). Povem, da bom raje malo počakal, da vidimo, kako bo tole – in to ustavi tudi njega. Pol ure nadzorujeva situacijo, potem tudi on ugotovi, da je malo čudno in nedoločljivo (čeprav sunkov večjih od 9,4 ne nameriva – so pa iz različnih smeri… 🙂 ) in da greva raje kam niže. Cilj 2. zaključen.

Dol in naprej v Bistričico in gor na Okroglo (Erzov in Kastnerjev prikriti, nedavno realiziran odlet 🙂 ). Pri kmetiji zaparkirava in na terasaste travnike po rahlem dežju in rahlih kravjekih, ki prekrivajo večino travnatih površin. Najdeva najbolj primerno lokacijo, pa se Edu ne da, ker je prenizko za testirat sedež (v resnici mu niso všeč kravjeki). Ampak glavni problem je, da piha popolnoma z desne – Z, skoraj od Kamniškega vrha. Lokacija 3. zaključena.

Če piha Z, bo pa mogoče za Planinskim orlom – to bi bila tam idealna smer. Zapeljeva do Kalcita in še malo naprej in si ogledava travnik zgoraj in vidiva kolovoz in hop po njem gor. Vključim L4 in v precejšnjo strmino gor. Kolovoz vedno bolj strm in vedno bolj blaten… Naenkrat samo še plavava v blatu na mestu… Ustavim… LC pa kar leze po milimetrih nazaj po strmini v lepljivem blatu ! Zagrabi me panika (pred očmi se mi zavrti zimsko druženje z Erzom po uspešnem poletu z Jereba – drsenje po zaledeneli cesti nazaj z ping-pong dodatki njegovega in mojega avta…). LC obstoji v blatu… Edo priseben in hladen kot špricer. Predlaga, da se malo ohladiva izven avta. To narediva. Potem predlaga, da on prevzame krmilo in po milimetrih nazaj. In to naredi. In po milimetrih oddrajsa LCja nazaj ven iz plastelina, do malo bolj grobega blata s kakšnim kamnom in potem po cm nazaj do vznožja (Bravo in hvala ! za manevriranje in skuliranost !). Blatnega LCja zaparkirava in se odločiva za pešaka gor. Ampak tu doli piha s hriba dol (JV se zliva čez greben). Lokacija 4. zaključena.

Ampak, če pa je glavni le J, bo pa mogoče Sv.Primož (a je nižji kot Vover, ali pa vsaj skrit za sprednjim grebenom ?). LC se otresa blata po makadamu gor do konca (zadnja kmetija na levo). Tu piha občutno (a ne tako kot na Voverju). Povem, da start na Primožu ni idealen in da je treba do tja še peš. Edo ni navdušen, saj ni preveč verjetnosti, da bi odletela… Lokacija 5. zaključena.

Ker pa sva že v tej dolini, predlagam, da greva proti Črnivcu do Sv.Ahaca nad Kališem. Rečeno – storjeno ! Doli na pristanku v kotlu pri Krivčevem ne piha kaj dosti… In sva gori na strmem travniku med kravicami in manjšimi količinami dreka. Piha kot na Voverju (sunki, spreminjajoča smer, mogoče za spoznanje manj…). 10 min je dovolj, da zaključiva z ogledom lokacije 6.

Potem pa še malo iščeva nižje travnike, pa mogoče bi bilo tam,… pa greva še tja, … kaj pa rotorji za grebenom od močnega J višje, … pa na Krvavcu je še vedno 18m/s J, pa… Ampak v bistvu sva se že predala… Posloviva se spodaj v Krivčevem in domov…

Danes naj bi že deževalo, pa je zjutraj krasen jesenski sončni dan (no, na Gorenjskem je res vse mokro po cestah…). Res pa, da tudi danes še vedno MALO piha JZ. Vse zaresne postaje javljajo več kot 10… Torej nekje neke krtine, dovolj nizko.

Spomnim se na kucelj nad postajo Polževo, ki ga je Erzo že kot prvi odletel letos, potem pa je še naju s Kastnerjem enkrat pripeljal tja, pa nama ni uspelo odleteti v mokroti in napačni smeri vetra…

Ko pridem na vrh kuclja, nažiga kot pr norcih – ampak občasno prekine. Večinoma je 6-8, namerim pa sunke tudi 13,2. Pa še iz JZ smeri (idealno gor) spreminja v čisti Z (torej 45st z desne). Najprej hočem kar oditi, potem pa se odločim, da bom malo dvigoval in vadil hrbtni start v močnem vetru (kot rada reče Manca 🙂 ) in groundhandlal 🙂 .

V začetku je standardno (mi ga fedla sem in tja), počasi pa mi ga uspe bolj obvladovati (sploh ko načrtno zataknem bremze na zapestja in se strogo držim prijema obeh A-linij v eni roki).

Debeli dve uri poskakovanja me popolnoma upehatam, tudi zato, ker vmes enkrat obesim padalo na šavje in ga potem pol ure trebim…

Potem pa se mi zdi, da so obdobja manj pihanja malo daljša in ko imam v nekem trenutku padalo lepo stabilizirano nad sabo, se odločim in potegnem po položnem pobočju in speljem. Usmerim se na luknjo v mejnem šavju na spodnjem koncu travnika in se odpeljem nad/skozi; zavijugam nad hišo v dolinici in pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, še pešaka gor do avta.

Potem pa še na ogled novega starta Vrh nad Višnjo goro, kjer se naklepetam z lastnikom zemlje in gozda, ki že vedno ureja start in okolico 🙂 . Piha Z z desne (tu pa je idealen JV), pa še v poštenih sunkih, tako da se samo še poslovim…

Dopoldne v LJU kotlini vse v megli, na Gorenjskem v višavah pa krasen sonček (tudi na Primorskem, samo napoved jezelena…). Pavlič pokliče za Kikirikija, pa mi je prehitro. Ko pa sem jaz sproščen, Erzo še ni.

Pa se zapeljem na Gorenjsko skozi pritlehni sluz v smeri Jezerskega. Na Zg.Jezerskem je že čudovit sonček, na ravnici pa prbija ko pr norcih (izmerim sunke 15), oblake goni ekspres. Vseeno si grem ogledat start na Jezerskem vrhu, ki se mi zdi sprejemljiv. Tudi piha prav, le otresanje macesnov je malo premočno … Pokliče Delux za Sv.Ano. Potrdim, saj tu nimam več kaj iskati.

Odpeljem se dol, nazaj proti LJU. Nižinske megle so se raztopile in Kamniške so v soncu. Ustavim in preverim na tablici: Krvavec 10/15 Z, Ambrož 8/11 JZ, Kriška 8/10,5 J, Gozd pa 2,4/6,2 J. Oblake še vedno goni. Pomislim na Petra, pokličem Erza. On samo potrdi Ano in ne sliši nič drugega.

V Podpeči počakam Borisa in Erza. Faaca je odpovedal in šel na Gozd. Spodaj ne piha nič, od Z se oblači.

Na startu piha malo premalo. Erzo postavi in malo dviguje (v pričakovanju malo močnejšega vetra). Medtem Boris porihta Queena in elegantno odleti.

Borisov let

Borisov let

Jaz naštimavam Naviterja (nova verzija OS). Erzo me priganja in ko res malo pojača, odleti.

Tudi jaz raztegnem padalo do konca, piha pa vedno bolj. Z zidkom v rikverc čakam na bolj miren trenutek, pa ga kar ni. Pride še Bajda (ki smo ga srečali v Podpeči – H&F). Veter mi posvaljka padalo s strani in naredi kravato. Bajda mi jo reši… potem pa malo manj pihne in hitro potegnem in me sname s tal.

Lifta me gor, komaj kaj naprej, dokler ne pridem čez drevesni rob. Oblivanje vetra me odnaša in gunca v desno in tudi rikverca. Ko sem le bolj zunaj, me začne spuščati in prilezem na letališče zraven Erza.

Zoranov let

Zoranov let

Sedaj tudi na tleh močno piha. Erzo se malo križa, Boris pa izjavi, da me ni bilo apetitlih gledati…

Pospravljam, ona dva pa gor po LCja, kjer še pomagata Bajdi odmotati padalo iz šavja. Potem samo še pospravi.

Nazadnje se malo zaključno podružimo v Podpeči na torticah…