Zjutraj nekaj razmišljam o H&F, pa se jutro prevesi v dopoldan (vročina narašča…), jaz pa še kar mencam. Kličem tudi Erza za to varianto, pa me obratno povabi na Buzet – takoj zdajle (je Nevidni povedal, da danes bo TA dan: konvergenca nad Krasom, pa dan po slabem vremenu in burja, ki obrne opoldne v Z…).

In sva sama v Erzovem avtobusu do Kozine in od tam z vidnim avtom Nevidnega proti Buzetu.

Na startu piha v valovih (občasno zatišje) lepo gor. Tandem v zraku vrti nad grebenom (Juvan?).

Postavimo takoj in v zrak: Erzo, Ščuka in jaz. Po hrbtnem dvigu sem že med obratom v luftu, malo na desno pred startom in zavrtim in vrtim… in vrtim… in navrtim do 2400 🙂 !. Nevidni in Erzo sta že malo niže in se odpeljeta naprej čez Žbevnico proti Čičariji. In Jaz za njima. In potem vrtimo pod bazami; jaz vedno nekaj za njima, vendar ne tudi vedno pod njima  🙂 . Le enkrat, ko vrtita pod/med temnima bazama, ki se kar združujeta v eno veliko, se umaknem v levo v smeri Kozine, potem spet za njima. Nad Barko vrtiva z Erzom, Petra vidim zelo nizko pri Vremščici. In Erzo po postaji ugotavlja, da naprej proti Z, SZ nima smisla, ker je SZ premočan in se odpelje nazaj proti Košani. Sam še vztrajam in vzdržujem višino (1300-1400), ko vidim Erza zadaj skoraj na tleh nad gmajno. Torej za njim nima smisla in zarinem naprej proti Škocjanskim … in gre tudi samo še dol. In pridem v jo-jo (močan SZ po teh kotanjah naredi svoje) in še kakšnih 15 min pristajam, da sedem na tla v Škofljah, malo pred Škocjanom…

Erzo pa pove, da je (s tal) pri Neverkah na 1600 !!!!! Tudi Nevidni je tam nekje. In vozita naprej mimo Pivke vsak po svoji špuri Ljubljani naproti. V savni pospravim; 1.štop mimo Škocjanskih do glavne stare ceste; 2.štop do Kozine (ti Primorci ne ustavljajo preveč radi…) in sem pri avtu. Sam ne morem nič; in se javi Erzo, da je pristal pri Brezovici.

Hitro se uskladiva za logistiko: jaz počakam tu doli, on pa hitro najde nekoga, ki je željan letenja na Vremščici.

In ga Domen (ki je željan letenja na Vremščici 🙂 ) kmalu naloži na Vrhniki in gasa dol. Jaz še napolnim avto (Gorazd ne, Rajko ja), da ne gremo prazni na Vremščico. Z Erzom ju odloživa na spodnjem startu, spraviva še Domnov avto na letališče in gasa via Buzet po avto Nevidnega.

 

Ko se pripeljeva ob cca 19.30 z obema avtoma na Črni kal, naju Nevidni že čaka v senci izvoza AC, do kamor je prišel s PREVOZI.ORG 🙂 …

Vesel ko radio ! Moj najdaljši in najlepši let z Buzeta 🙂 , ker je res bil TA dan.

 

Erzo organizira jato za 10.30. Mateja & Luka in jaz se organiziramo za ob 12h. Delux družinsko v našem času.

Ko vozimo proti Slivnici, se prva grupa senči na Slivnici pod lipo in še čaka na več vetra. Tudi Mirko je bil že gori in tudi žee doli…

Pri pumpi hočemo pobrati Emila, ker ga že vidimo tik nad tlemi, potem zgine…

Ko pridemo na start, ravno startuje Boris v konkretnem JZ z desne, Erzo, Mega in Domen že izginejo z obzorja. Emil se je rešil s podna in drgne na Z pobočju.

Postavimo spodaj pri luknji v neuničljive rože. Špela nam pomaga iztikati zapletene štrikce. Potegne Luka, ki ga odpelje čez mojo glavo nad luknjo, skoraj obstane na mestu, potem spelje. Ko postavljam zidek, se mi neuničljive rože vztrajno zapletajo… Piha močno, vendar potegnem; v prvo mi roža zategne eno komando in padalo pade na tla. V drugo se lepo dvigne – nič se ne zatakne (hvala Špela 🙂 ) in stopim v zrak. Mateja potegne malo za mano. V prvo sesuje padalo, da ne bi sedla v luknjo, v drugo (po dolgotrajnem čiščenju s Špelo) spelje.

Najprej drajsam desno ob koči, malo sem in tja, počasi naberem više. Luka gre vzdolž grebena in zgublja. Boris javi, da je scuril pri pumpi.

Emil nič ne javi, da je scuril pri pumpi.

Enkrat Luka sicer nabere do 1300, pa spet zgubi in na koncu ob povratku proti startu samo še tone, tako da se odpelje tudi on na na pristanek.

 

Jaz pa vztrajam nad vrhom, počasi nabiram v butanju in med 1200 in 1500 je res nesimpatično. Potem pa prebijem inverzijo in se vse umiri in samo še vrtim in vrtim in sem na 2200 (baze nobene daleč naokoli). Potem se zapeljem proti Novi vasi, tam dobim še eno rahlo dviganje, da obdržim višino in naprej. Pri Runarskem mi še malo piskne, potem pa samo še dol. Ciljam na Sodražico in upam na griče naokoli, pa me samo splakne čez Planine proti Žimaricam in tu pridem v pralni stroj, čeprav sem upal na dviganje ob pobočju Smrekovca. Kar nekaj časa se grem jo-jo in se moram pošteno pomatrati, da na koncu sedem na travnik pri Žimaricah.

Mateja vozi v smeri za menoj (in po radiu ji dajemo navodila, kje so Bloke, Ribnica, ipd. 🙂 ). Luka javi, da sta šla Emil in Delux še enkrat gor, njega pa pustila na cedilu (no na travniku), čeprav je hotel samo rešiti avto.

Kastner, ki je tudi že pristal,

prosi za pomoč pri reševanju avta s Slivnice, Erzo in Mega pristaneta tudi tam nekje pri Velikih Laščah.

Mateja se pelje v višavah čez mene…

Z Domnovim avtom pride Luka po mene, midva naprej skozi Sodražico do Mateje, ki pristane ob tabli Ribnica.

 

Emil in Delux pristaneta tudi v drugo,

mi pa nazaj skozi Grahovo na Slivnico od koder odpeljemo vse tri avte (Megov, Domnov in Lukov) do Vrhnike. Potem pa Megovega še zapeljemo k Đurotu na Rudnik, do kamor je prišla udarna trojka iz Velikih Lašč z javnim prevozom in na koncu z Đurovo podporo…

Še malo nakladanja in na končno sladoledno druženje v Podpeči (najprej ogled lokalnih lepotic na javnem kopališču Jezero 🙂 ).

Emil pa še na Racno…

Že včeraj smo navijali za Lisco danes in zjutraj je treba samo določiti uro odhoda. Najprej postavimo enajsto, potem pa zaradi ugodnosti Špeline zemeljske podpore prestavimo na dvanajsto, ko se zakonca Delux lahko priključita misiji. Mega ne more, zato pa lahko Mirko.

Pri Rutarju vsi prestopijo k meni v LCja (a je kdo mogoče mislil, da bo drugače ? 🙂 ) in odbrnimo preko Trebnjega in Sevnice na Lisco.

Na startu piha prav, vendar v sunkih bolj ali manj. Domačinov ni več nikjer, dobimo pa info, da so več ali manj scurili (Franček – to se kasneje izkaže kot netočno ob odletenih 70 km…). Odletim prvi, za mano Boris, Erzo in Mirko.

V začetku se selimo levo desno in borimo za boljše dviganje, potem se prvi konkretno dvigne Erzo, nekaj za njim še Boris in potem tudi midva z Mirkom najdeva bolj konkretno dviganje nad Lisco. Ko naberem do 1800 (več ne zmorem), se odpeljem nazaj v smeri Laškega, kamor že tone Erzo. Delux gre bolj proti S-SV.

Nekje nad Vrhom nad Laškim Erzo začne počasi vrteti in spet pridobiva višino. Tudi sam dobim tam nekje dviganje, ko pa ga zgubim, ne najdem v tej okolici nič več in se zapeljem v dolino (kljub Erzovemu spodbujanju naj vztrajam, saj se že vidim nekje na travnikih na slemenu…). Od zadaj pride tudi Mirko, ki začne pobirati skupaj z Erzom. Sam dobim naslednje lepo dviganje tik pred Laškim (nad Lahomškom) in dobim lepih 300m, ki me odpeljejo nad Humom proti Maliču. Upam da ga bom priklopil, pa mi uspe nabrati le pod start do cca 700m. Že hočem pristati v Rečico, pa le dobim novo dviganje nad V slemenom Maliča. Spet scurim in še enkrat dobim močno dviganje v turbulentnem kotlu nad pristankom pri kopališču. Naberem do 800 (skoraj višina starta na Maliču), više mi pa ne gre. Poskušam še 2x levo desno, pa nič više ne pridem. S to višino si ne upam nazaj v griče nad dolino Savinje, zato se predam in scurim v Laškem.

Ko pospravljam, slišim, da sta Erzo in Mirko že čez Celje do avtoceste, kjer Mirko pristane.

Ko me Špela naloži, greva skozi Celje po Mirka in potem v Slovenske Konjice po Borisa.

Malo moramo še počakati, da pristane Erzo pod Pohorjem v Mariboru !

Še njega gremo pobrati in potem (vsi veseli 🙂 ) nazaj v LJU…

Zjutraj še ostanki nočnih neviht in ohlajanja. Ko se začne pucati, je JZ SLO vijoličasta od burje, SV SLO pa postaja sprejemljiva. Ko se z Erzom koordinirava, predlagam Lisco ali Malič (kjer je že ves dopoldan lep J). Šele tik pred zdajci se odločimo za Malič.

V LJU prisedem Erzu v avtobus kjer so še Mega, Boris in Špela in gasa proti Celju. Po kratkem civilnem obvozu gor na start. Tu že čakata Franček Unuk in Sašo Golob. Vetra skoraj nič.

V luft: Golob, Erzo, Mega, jaz, Boris in Franček. Najprej vrtimo desno proti Šmohorju in se borimo za metre, potem Franček pokaže nekaj boljšega levo pred anteno in končno naberemo do skoraj 1300. Malo še cincamo ali se odpeljati nazaj proti Celju ali ne, potem potegne Mega in takoj za njim še jaz. Erzo in Boris še enkrat stisneta in nabereta do pravih 1300 in za nama. Do ravnice gre samo dol, potem nad Savinjo pred letališčem Mega dobi neko raztrgano dviganje. Pridružim se, z matranjem naberem dobrih 100m, potem se mi ustavi. Boris in Erzo sta že zraven. Franček spodaj prenizek in curi. Mega pobira po m, Erzo tudi. Prvi odstopi Boris (gužva, pa to…) in se odpelje proti Arji vasi, jaz kmalu za njim. Pristanem zraven obrata mlekarne tik pred AC.

Boris kakšnih 500 m naprej.

Ko pospravljam, se v višavah pripelje mimo Mega, ki nadaljuje proti SZ. Ko pride Špela do mene, je tudi Erzo že na tleh.

Ko smo vsi v avtu, še na “dolgo pot” v Velenje, kjer je pristal Mega tik ob jezeru. Super je bilo 🙂 .

Ker imam civilne obveznosti do 15h, mi glavnina jate uide na Slivnico.

In večina ima danes naciljano Ribnco.

Eni malo gori in dlje

drugi tam nekje

tretji se predajo malo prej…